1-2. (a) Ne̱ni Yehova a tano̱ a kwalisane̱ bato e? (b) Nje di me̱nde̱no̱ jombwea o din jokwa e?

YEHOVA a to̱ndi kwalisane̱ biso̱. O pond’a kwaṅ, a bolane̱ bato̱pedi ba mudī, ange̱l, na Mun’ao Yesu Kristo, o tombe̱le̱ biso̱ mo̱nge̱le̱ mao. (Amos 3:7; Gal. 3:19; Bbī. 1:1) Nin we̱nge̱, a makwalisane̱ nde biso̱ tongwea n’Eyal’ao, Bibe̱l. A boli nde biso̱ mo̱ ná jokwe bia jo̱nge̱le̱ lao ná di so̱ṅtane̱ mangea mao.

² Ponda Yesu a tano̱ o wase, Yehova a to̱pi la mo̱ń ngedi ilalo. Jombweye nje Yehova a kwalino̱, nje byala bao beno̱ ná bokwe̱le̱ biso̱, na njika tombwane̱ pe̱ be mawaneano̱ biso̱.

3. Ka nje te̱ di langino̱ o Marko 1:9-11, nje Yehova a kwalino̱ ponda Yesu a dubisabe̱no̱ e, njika mbal’a mweńa pe̱ be byala be bamse̱no̱ e?

³ Marko 1:9-11 e malangwa nged’a boso ńena Yehova a to̱pino̱ la mo̱ń. (Langa.) A kwali ná: “Wa nde we Mun’am ńa ndolo, na do̱lisan wa.” E se̱ byala be tapi mulema ma Yesu o senga ne̱ni Sango a malangweano̱ mo̱ ndolo na lakisane̱ a be̱nedino̱ mo̱ e! Byala ba Yehova be bamse̱ nde mbal’a mweńa ilalo jombwea Yesu. Ńaboso, Yesu e nde Mun’ao. Ni londe̱ iba, Yehova a to̱ndi Mun’ao. Ni londe̱ ilalo, Yehova a do̱lisane̱ Mun’ao. Jombweye po̱ te̱ ná pe̱ńe̱pe̱ńe̱.

4. O njika mulatako ma peńa na Loba Yesu a so̱lino̱ o pond’a dubise̱ lao e?

⁴ “Wa nde we Mun’am.” Na ben byala nde Yehova a bīse̱no̱ ná Mun’ao ńa ndolo, Yesu, a so̱li o mulatako ma  peńa na mo̱. Ponda Yesu a tano̱ o mo̱ń, a ta nde mun’a Loba ńa mudī. Nde o dubise̱ lao, o̱kisabe̱ na mudī musangi. O ni ponda, Loba a bīse̱ ná Yesu, Mun’ao ńo̱kisabe̱ na mudī, a ta so̱ a mábe̱ne̱ dipita la timba o mo̱ń o te̱se̱be̱ na Loba ka Kiṅe̱ na Prisi Ninde̱ne̱. (Lukas 1:31-33; Bon. 1:8, 9; 2:17) O pond’a dubise̱ la Yesu, Sango a ta so̱ a be̱ne̱ bwam o kwala ná: “Wa nde we Mun’am.”​—Lukas 3:22.

5. Ne̱ni jeno̱ ná di bupe̱ eyembilan a Yehova o jembe̱ na lee̱le̱ bape̱pe̱ ndolo e?

⁵ “Wa nde we . . . ńa ndolo.” Eyembilan a Yehova ya lee̱le̱ ndolo na jembe̱ bape̱pe̱ e mome̱le̱ biso̱ ná di bole mulemlem. (Yohane 5:20) Nika e makenjise̱ biso̱ mulema ke̱ moto di mabolano̱ edube a lee̱le̱ biso̱ ndolo, a sesa pe̱ biso̱ ońola bwam di mabolano̱. Mulemlem pe̱ nde bonasango na bonańango asu o mwemba na belongi basu ba mbia pe̱ ba be̱nno̱ ńo̱ngi ná di lee̱le̱ babo̱ ndolo na jembe̱ pe̱ babo̱. Di mouse̱ dube̱ la bape̱pe̱ ke̱ di masesa babo̱ na jongwane̱ pe̱ babo̱ o bolea Yehova na jemea. Bayedi tobotobo bangame̱n jembe̱ bana babu. Bayedi ba sesi te̱ bana babu na iwiye̱, ba lee̱le̱ pe̱ babo̱ ndolo, nika e mongwane̱ bana o ke̱ke̱ o mbad’a mudī.

6. Ońola nje jeno̱ ná di lakisane̱ Yesu Kristo e?

⁶ “Na do̱lisan wa.” Ben byala be malee̱ nde ná Yehova a ta a lakisane̱ Yesu ná a me̱nde̱ be̱ jemea o bola nje e do̱lisane̱ Sango. Yehova a ta a lakisane̱ Mun’ao o dime̱ne̱ lasam, biso̱ pe̱ je ná di be̱ mbaki ná Yesu a me̱nde̱ londise̱ makaki ma Yehova me̱se̱ na jemea. (2 Kor. 1:20) Di dutedi te̱ eyembilan a Yesu, nika e mabata jouse̱ bedomsedi basu o jokwa na mo̱ na bupe̱ pe̱ matanga mao. Ka nje te̱  Yehova a tano̱ a lakisane̱ Yesu, nika pe̱ nde a lakisane̱no̱ ná ka dibo̱to̱, baboledi bao ba me̱nde̱ benga jokwa na Mun’ao.​—1 Pet. 2:21.

7. Bupisane̱ Mateo 17:1-5, njika ponda Yehova a to̱pino̱ la mo̱ń e, nje pe̱ a kwalino̱ e?

⁷ Langa Mateo 17:1-5. Ngedi ni londe̱ iba Yehova a to̱pino̱ la mo̱ń e ta nde ponda Yesu ‘a tukwabe̱no̱.’ Yesu a ta a bele̱ Petro, Yakobo na Yohane ná ba die̱le̱ mo̱ omo̱ń a mudongo mwasam. Oten, ba ta be̱ne̱ je̱ne̱ la betańsedi. Boso ba Yesu bo ta bo pańa, mbo̱t’ao pe̱ e timba na we̱le̱te̱te̱. O di je̱ne̱, bato baba, Mose na Elia ba kumo kwalisane̱ Yesu ońola kwed’ao na bepumbwedi bao be me̱nde̱ po̱. To̱ná ba bamuloloma balalo ba tano̱ ba “wo̱ na iyo̱,” be̱n nde din je̱ne̱ la betańsedi ponda bumwe̱no̱ bwambwam. (Lukas 9:29-32) Denge̱ diwindiwindi di mapańe̱ di makudumane̱ babo̱, na babo̱ ba senga doi di mawa o diwindiwindi​—doi la Loba! Mulemlem ka o dubise̱ la Yesu, Yehova a bīse̱ ná a do̱lisan Mun’ao, a to̱ndi pe̱ mo̱, a kwala ná: “Nun nde e Mun’am ńa ndolo na do̱lisanno̱.” Nde nin ngedi Yehova a bati ná: “Bińo̱ sengane̱ mo̱!”

8. Ne̱ni di je̱ne̱ lembe̱no̱ Yesu na bokwedi bao e?

⁸ Di je̱ne̱ di lee̱le̱ oboso ba ponda edube na ngińa Yesu a me̱nde̱no̱ be̱ne̱ ka Kiṅ’a Janea la Loba. Esibe̱ penda, di je̱ne̱ lembe̱ Kristo di bola pe̱ mo̱ ngińa ońola mitakisan na kwed’a konjo a tano̱ angame̱n lembe̱. Di je̱ne̱ louse̱ pe̱ dube̱ la bokwedi bao. Nika ńongwane̱ babo̱ ná ba boṅsane̱ ońola mitakisan ba me̱nde̱no̱ kusa na ebol’a ngińa ba me̱nde̱no̱ bola. Ombusa lambo ka 30 ma mbu, ńamuloloma Petro a kwaledi ońola di je̱ne̱ o lee̱ ná a ta a dia a mo̱nge̱le̱ mo̱ ná te̱ite̱i.​—2 Pet. 1:16-18.

9. Njika malea ma bwam Yesu a bolino̱ bokwedi bao e?

⁹ “Bińo̱ sengane̱ mo̱!” Yehova a lee̱le̱ ná bwē ná a mapula ná di sengane̱ byala ba Mun’ao na bupe̱ pe̱ mo̱. Nje Yesu a kwalino̱ ponda a tano̱ o wase e? A kwali mambo jita ma mweńa jangame̱nno̱ sengane̱! K’eyembilan, okwe̱le̱ bokwedi bao na ndolo ne̱ni te̱ dikalo la myango ma bwam, a yikiye̱ pe̱ babo̱ ngedi jita ná ba je peńa. (Mat. 24:42; 28:19, 20) Ome̱le̱ pe̱ babo̱ ná ba po̱nge miwe̱n na ngińa, embe̱ pe̱ babo̱ ná ba si wo̱lo̱. (Lukas 13:24) Yesu a yikiye̱ bokwedi bao ná ba to̱ndo̱ne̱ mō̱ na nune̱, ba tike be̱ mulatako, ba sengane̱ pe̱ mambenda mao. (Yohane 15:10, 12, 13) E se̱ malea ma bwam Yesu a bolino̱ bokwedi bao e! Ma malea me pe̱ mweńa we̱nge̱ ka nje te̱ ma tano̱ ponda Yesu a bolino̱ mo̱.

10-11. Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ ná di masengane̱ doi la Yesu e?

¹⁰ Yesu a kwali ná: “To̱ nja ńe ńa mbale̱ a masenga doi lam.” (Yohane 18:37) Di malee̱le̱ ná di masengane̱ doi lao ke̱ di mabenga ‘we̱lisane̱ mō̱ na nune̱, na lakisane̱ pe̱ mō̱ na nune̱ mawuse̱’ na mulema mwe̱se̱. (Kol. 3:13; Lukas 17:3, 4) Di mabata pe̱ lee̱le̱ ná di masengane̱ doi lao ke̱ di mate̱ dikalo la myango ma bwam na ko̱di “o mudiyo mu te̱nge̱n na mu si te̱nge̱n.”​—2 Tim. 4:2.

¹¹ Yesu a kwali ná: “Mido̱ngi mam mi masenga doi lam.” (Yohane 10:27) Bokwedi ba Kristo ba malee̱le̱ ná ba masengane̱ doi lao, seto̱ buka te̱ na lambe̱ye̱ byala bao toi nde na we̱le̱ pe̱ mo̱ o ebolo. Bokwedi ba Yesu ba si mabola “mitaka ma longe̱” epolo ná mi denge̱le̱ babo̱.  (Lukas 21:34) O diwengisan, ye babo̱ mweńa jita ná ba sengane̱ mambenda ma Yesu, to̱ e be̱ nde ná be o bete̱medi ba ndutu. Jita la bonasango asu ba malembe̱ mitakisan ma ngińa. K’eyembilan o be̱n, bate̱nge̱ne̱ babo̱, tue dinde̱ne̱, soa la mińangadu, mpupe na nika. To̱ na man me̱se̱, be Yehova jemea, to̱ ba taka nde ne̱. Yesu a mabola babo̱ nin mbaki ná: “Nu ńaledi mbend’am, a ne̱nge̱ pe̱ mo̱, mo̱ nde e nu nu to̱ndi mba. Nu nu to̱ndi mba a me̱nde̱ to̱ndo̱be̱ na Tete̱, mba pe̱ na me̱nde̱ to̱ndo̱ mo̱, na me̱nde̱ bīse̱ mo̱ mbame̱ne̱.”​—Yohane 14:21.

12. O njika mbadi nipe̱pe̱ jeno̱ ná di lee̱le̱ ná di masengane̱ Yesu e?

¹² Mbadi nipe̱pe̱ jeno̱ ná di lee̱le̱ ná di masengane̱ Yesu ńe nde ke̱ di mabola ebolo mulatako na ba bena a te̱se̱no̱ o die̱le̱ biso̱. (Bon. 13:7, 17) Min mimbu mitombi, bebokedi ba Loba be po̱ngi jita la mawengisan o bolane̱ la belongisan ba peńa na mbad’a peńa ya te̱ dikalo, mbadi ndongame̱n asu ya teten a woki i matombano̱, na mbad’a longa, po̱ngulane̱, na sabangane̱ la Mandabo masu ma Janea. Di matimbise̱le̱ masoma ońola be bediedi be nde ońola tombwane̱ lasu, na be malee̱le̱ pe̱ ndolo bebokedi ba Loba be be̱nedino̱ biso̱! Je ná di be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ namse̱ miwe̱n masu o bupe̱ bediedi bebokedi be mabolano̱.

13. Nje di matombwane̱no̱ ke̱ di sengane̱ Yesu e?

¹³ Di matombwane̱ ke̱ di sengane̱ Yesu o me̱se̱ a lee̱no̱. Yesu a boli bokwedi bao mbaki ná belēdi bao be me̱nde̱ lo̱ko̱ babo̱. A kwali ná: “Lo makusa wumse̱ o midī mańu. Ebanja eko̱ko̱s’am e s’ambi, mūna mam pe̱ mu wam.” (Mat. 11:28-30) Eyal’a Loba, yena e bambe̱ pe̱ kalat’a Myango ma Bwam ine̱i i malangwe̱ myango ma longe̱ la Yesu na dikalo lao, e malo̱ko̱ biso̱, yembe̱ biso̱ o mbad’a mudī, e bola pe̱ ná di be̱ dibie̱. (Mye. 19:8; 23:3) Yesu a kwali ná: “Bonam na ba ba masenge̱ eyal’a Loba, nde ba ne̱nge̱ mo̱.”​—Lukas 11:28.

14-15. (a) Bupisane̱ Yohane 12:27, 28, njika ponda Yehova a to̱pino̱ la mo̱ń ngedi ni londe̱ ilalo e? (b) Ońola nje byala ba Yehova be lo̱kino̱ Yesu, bembe̱ pe̱ mo̱ e?

¹⁴ Langa Yohane 12:27, 28. Myango ma Bwam kaponda Yohane mi malangwa ngedi ni londe̱ ilalo Yehova a to̱pino̱ la mo̱ń. Mińa to̱ mininga oboso ná a mawo̱,  Yesu a ta o Yerusalem o bolise̱ Pas’ao nisukan. A kwali ná: “Mulema mam mu pungwedi.” Na mo̱ a kane̱ ná: “A Te, busise̱ dina lo̱ngo̱!” Na Sango a to̱po̱ la mo̱ń ná: “Na ta na busise̱ mo̱, nde na me̱nde̱ pe̱te̱ busise̱ mo̱.”

¹⁵ Mulema ma Yesu mu ta mu pungwea ońola m’bē̱ munde̱ne̱ a tano̱ a be̱ne̱. A ta angame̱n tika be̱ Yehova jemea. Yesu a ta a bia ná a me̱nde̱ dipabe̱ lońańo na bwabe̱ pe̱ kwed’a konjo. (Mat. 26:38) Nde nje e ta Yesu mweńa buka me̱se̱ e ta nde ná a busise̱ dina la Sango. Ba num Yesu njo̱m ná a to̱pi dibena, a ta pe̱ a bwa ndutu ná kwed’ao e me̱nde̱ londe̱ dina la Loba mbindo. E se̱ mbaki ni bo̱le̱ byala ba Yehova be bolino̱ Yesu e! A ta so̱ mbaki ná dina la Yehova di me̱nde̱ busisabe̱. Byala ba Sango be lo̱ki Yesu, bembe̱ pe̱ mo̱ ońola nje e me̱nde̱ po̱. To̱ná oteten a be̱se̱ bena ba ta, Yesu mo̱me̱ne̱ mō̱ nde a sengi nje Sango a kwalino̱ o ni ponda, Yehova a boli ná byala bao be tilabe̱ ońola biso̱ be̱se̱.​—Yohane 12:29, 30.

16. Ońola nje ponda iwo̱ di mabwano̱ ndutu ońola mbindo ni we̱le̱be̱ o dina la Loba e?

¹⁶ Mulemlem ka Yesu, ponda iwo̱ biso̱ pe̱ di mabwa ndutu ná dina la Yehova di we̱le̱be̱ mbindo. Yen ebe, di matusabe̱ esibe̱ njo̱m ka Yesu. To̱ ná myango ma mpoṅ bate̱nge̱ne̱ biso̱ ba macamane̱no̱ mi matakise̱ biso̱. Je ná di dutea  ne̱ni mi myango mi malonde̱no̱ dina la Yehova na bebokedi bao mbindo. O yi ńai a ponda, byala ba Yehova be malo̱ko̱ biso̱ jita. Di s’angame̱n bwa ndutu buka dime̱ne̱. Je ná di be̱ mbaki ná “musango ma Loba mwena mu buki dibie̱ le̱se̱ mu me̱nde̱ kombe̱ milema [masu] na mo̱nge̱le̱ [masu] o Kristo Yesu.” (Fil. 4:6, 7) Yehova a si me̱nde̱ suba busise̱ dina lao tom. Tongwea na Janea, a me̱nde̱ sumwa mitakisan me̱se̱ Satan na was’ao ba mawaneano̱ baboledi bao ba jemea.​—Mye. 94:22, 23; Yes. 65:17.

17. Bupisane̱ Yesaya 30:21, ne̱ni Yehova a makwalisane̱no̱ biso̱ we̱nge̱ e?

¹⁷ Yehova a dia a makwalisane̱ biso̱ nin we̱nge̱. (Langa Yesaya 30:21.) Ye mbale̱ ná di si masenga Loba a makwalisane̱ biso̱ la mo̱ń. Nde a boli biso̱ Eyal’ao, Bibe̱l, owe̱ni a bolino̱ biso̱ bediedi. Mbata na nika, mudī ma Yehova mu matute̱le̱ “soel’a jemea na jangwa” o benga bola baboledi bao dime̱ne̱ labu la da. (Lukas 12:42) E se̱ da la mudī tute̱ di makusano̱ tongwea na kalati ya mapapa na ya bosenga, sinima na nje ye̱se̱ ye o mulomba e!

18. Ne̱ni Byala ba Yehova be malongano̱ dube̱ lo̱ngo̱, be bola pe̱ wa ngiń’a mulema e?

¹⁸ Di kombe̱ so̱ o mulopo masu byala bena Yehova a to̱pino̱ ke̱ Mun’ao e o wase! Byala ba Loba ka nje te̱ be tilabe̱no̱ o Eyal’ao Bibe̱l, be bole biso̱ mbaki ná Yehova a be̱n ngińa omo̱ń a mambo me̱se̱, na ná a me̱nde̱ pe̱ sumwa to̱ njika mitakisan Satan na was’ao ńa bobe ba wanedino̱ biso̱. Di no̱nge so̱ bedomsedi o lambe̱ye̱ Yehova toi bwam, na sengane̱ pe̱ doi lao. Di boli te̱ nika, di me̱nde̱ tongwe̱le̱ o lembe̱ to̱ njika mitakisan jeno̱ o kusa nin we̱nge̱ na mipe̱pe̱ mi me̱nde̱ po̱. Bibe̱l e mome̱le̱ biso̱ ná: “E mapula ná lo be̱ titimbe̱, ná ońola bola la jemea la Loba lo kuse nje e diabe̱le̱ bińo̱ dikaki.”​—Bon. 10:36.