1-2. (a) Kerea Yehuwa nẹ̌bisara dingangu taumata? (b) Apa sarung ěndungang i kitẹ su pěngangěndungang ini?

YEHUWA mal᷊uasẹ̌ mẹ̌bisara dingangi kitẹ. Su tempong tamai, i Sie něpakẹ nabi, malaekatẹ̌, dingangu Ahuse, Kristus Yesus, gunang mělahẹ tiněna-Ne si kitẹ. (Am. 3:7; Gal. 3:19; Why. 1:1) Orasẹ̌ ini, i Sie nẹ̌bisara si kitẹ bọu Hengetang’E, Alkitapẹ̌. I Sie něgělị ene si kitẹ tadeạu i kitẹ botonge měngěndung tiněna-Ne dingangu makaěna kakanoạ’E.

² Su tempong i Yesus su dunia, Yehuwa nẹ̌bisara bọu sorga su tatělu kesempatan. Mahịe i kitẹ měngěndung apa niul᷊ị i Yehuwa, apa kaěndungang i kitẹ bọu bawera-Ne, dingangu apa gunane bawerang i Yehuwa si kitẹ.

3. Tumuhụ Markus 1:9-11, apa niul᷊ị i Yehuwa su tempong Yesus nisahani, kụ tatělu fakta penting apa nal᷊ahẹ bọu bawera ene?

³ Markus 1:9-11 němohẹ Yehuwa nẹ̌bisara kahumotongange bọu sorga. (Basa.) I Sie naul᷊ị, ”I kau Ahusẹ̌-Ku ikẹ̌kěndagẹ̌. Iạ mal᷊uasẹ̌ si kau.” Yesus tantu mal᷊uasẹ̌ nakaringihẹ̌ i Amange něnodẹ kakěndagẹ̌ dingangu mangimang si sie! Bawerang i Yehuwa nělahẹ tatělu fakta penting soal i Yesus. Humotong, Yesus kai Ahuse. Karuane, Yehuwa makěndagẹ̌ su Ahuse. Kụ katělune, Yehuwa mal᷊uasẹ̌ su Ahuse. Mahịe i kitẹ měngěndung hal᷊ẹ̌ ini.

4. Su tempong nisahani, Yesus piạ hubungan buhu apa dingangu Mawu?

⁴ ”I kau Ahusẹ̌-Ku.” Bọu bawera ini, Yehuwa nělahẹ Ahuse ikẹ̌kěndagẹ̌, i Yesus, piạ hubungan buhu dingang’E. Su tempong i Yesus su sorga, i sie kai makhluk roh seng niriading Mawu hakị u ene i sie nisěbạ Ahusu Mawu. Katewe, su tempong nisahani, i Yesus nilanisẹ̌ dingangu rohkẹ̌ masusi, hakị u ene i sie nakoạ Ahusu Mawu dingangu cara wuhu. Mawu něgělị si sie pělaharapẹ̌ saụ mẹ̌bal᷊ị sarang sorga gunang makoạ Datu dingangu Imang Mawantugẹ̌ nilanisu Mawu. (Luk. 1:31-33; Ibr. 1:8, 9; 2:17) Hakị u ene, su tempong Yesus nisahani, i Amange naul᷊ị, ”I kau Ahusẹ̌-Ku.”​—Luk. 3:22.

5. Kerea i kitẹ botonge mẹ̌těno si Yehuwa?

 ⁵ ”I kau . . . ikẹ̌kěndagẹ̌.” Yehuwa něnodẹ i Sie makěndagẹ̌ dingangu měngẹ̌ngarěga si Yesus. Apa nikoạ i Yehuwa ini něgělị laingatẹ̌ si kitẹ tadeạu mědeạ kesempatan gunang měnoghasẹ̌ taumata wal᷊inẹ. (Yoh. 5:20) Mạeng taumata ikẹ̌kěndagi kitẹ měnodẹ kakěndagẹ̌ dingangu mẹ̌dalo barang mapia seng nikoạ i kitẹ, i kitẹ tantu natoghasẹ̌. Kerene lai, anạu sěmbaụ dingangu kěluargang i kitẹ lai harusẹ̌ kěndageng dingangu toghaseng. Mạeng i kitẹ mẹ̌dalo si sire, ene makatoghasẹ̌ dingangu makatul᷊ung si sire tatapẹ̌ masatia mẹ̌tahamawu si Yehuwa. Matatimadẹ̌ lai harusẹ̌ měnoghasẹ̌ manga anạ i sire. Mạeng matatimadẹ̌ mẹ̌dalo manga anạ i sire dingangu kaguwạu naung lai makěndagẹ̌ si sire, manga rariọ sarung tumuwo limembong mapaelẹ̌.

6. Kawe nụe i kitẹ mangimang si Yesus?

⁶ ”Iạ mal᷊uasẹ̌ si kau.” Bawera ini něnodẹ Yehuwa mangimang Yesus sarung masatia měkoạ kapulung i Amange. Ual᷊ingu Yehuwa sěbạe mangimang si Yesus, i kitẹ lai mangimang Yesus sarung mapakasěhụ kěbị dianding Yehuwa. (2 Kor. 1:20) Mạeng i kitẹ mẹ̌tiněna apa nikoạ i Yesus, i kitẹ sarung limembong mapulu měngěndung bọu i sie dingangu mẹ̌těno apa nikoạe. Mẹ̌sul᷊ung kere i Yehuwa mangimang si Yesus, i Sie lai mangimang manga ělang’E sarung turusẹ̌ měngěndung bọu Ahuse.​—1 Ptr. 2:21.

7. Tumuhụ Matius 17:1-5, kange Yehuwa nẹ̌bisara karuang sul᷊ẹe bọu sorga, kụ apa niul᷊ị’E?

⁷ Basa Matius 17:1-5. Karuang sul᷊ẹe Yehuwa nẹ̌bisara bọu sorga ene kai su tempong ”gating Yesus nẹ̌bal᷊ui”. Yesus  němaringang si Petrus, Yakobus, dingangi Yohanes gunang makoạ sarang bul᷊udẹ̌ dingange. Su tempo ene, i sire nakasilo barang makạlaherang. Gating Yesus natualagẹ̌ kụ pakeange nakoạ sěbạe mawira. I sire lai nakasilo piạ duang katau kere i Musa dingangi Elia, kụ měbẹ̌bisara dingangi Yesus soal u papatene seng mal᷊ighạ mariadi dingangu kerea i sie sarung saụ ipěbiahẹ̌. Tatělu rasulẹ̌ ene nikahuntikilang, katewe su tempong napuko, i sire nakasilo barang makạlaherang. (Luk. 9:29-32) Bọu ene, binawa matualagẹ̌ něnakạ si sire, kụ i sire nakaringihẹ̌ tingihẹ̌ bọu ral᷊ungu binawa ene. Ene tingihu Mawu! Su tempong Yesus nisahani, Yehuwa něnodẹ i Sie makěndagẹ̌ dingangu mal᷊uasẹ̌ su Ahuse. I Sie naul᷊ị, ”I kau Ahusẹ̌-Ku ikẹ̌kěndagẹ̌. Iạ mal᷊uasẹ̌ si kau.” Katewe su tempo ini Yehuwa lai naul᷊ị, ”Daringihẹ̌ si sie.”

8. Apa pengaruh penglihatan ene si Yesus dingangu manga rasule?

⁸ Penglihatan ene něnodẹ kawawantugẹ̌ dingangu kawasang i Yesus su tempong i sie makoạ Datung Kararatuangu Mawu. Ene tantu nakatoghasẹ̌ si Yesus gunang tumatěngo kasasigěsạ dingangu papate seng mal᷊ighạ kahombangenge. Penglihatan ene lai nakatoghasẹ̌ pangangimangu manga murite. Ene nakakoạ si sire limembong sadia tumatěngo sasal᷊ukạ u kasasatia dingangu měkoạ tugasẹ̌ gěguwạ seng nighělị si sire. Ěndịu 30 su taunge bọu ene, Rasul Petrus němohẹ soal u penglihatan ene. Ene něnodẹ i sie bědang mětẹ̌tahěndung penglihatan ene.​—2 Ptr. 1:16-18.

9. Sasasa mapaelẹ̌ apa nighělị i Yesus su manga rasule?

⁹ ”Daringihẹ̌ si sie.” Yehuwa napakal᷊ahẹ i Sie mapulu i kitẹ dumaringihẹ̌ bawerang Ahuse dingangu tumuhụ si sie. Apa niul᷊ị i Yesus su tempong i sie su dunia? I sie nẹ̌bisara lawọ hal᷊ẹ̌ sěbạe penting gunang daringihang i kitẹ! Contone, i sie něněntiro tumatol᷊ene carane měmahiạ habarẹ̌ mapia, kụ i sie lai něgělị laingatẹ̌ soal u mẹ̌dariagạ. (Mat. 24:42; 28:19, 20) I sie lai nẹ̌dorong si sire gunang turusẹ̌ pẹ̌tawakal᷊i dingangu tawe měngědo měkoạ kapulung Mawu. (Luk. 13:24) Yesus lai něněntiro manga murite harusẹ̌ mẹ̌kakěndagẹ̌ sěmbaụ su wal᷊inẹ, tatapẹ̌ masěmbaụ, dingangu tumuhụ manga parentane. (Yoh. 15:10, 12, 13) Sasasa nighělị i Yesus su manga murite ene sěbạe mal᷊awọ gunane! Sarang orasẹ̌ ini, sasasa ene bědang harusẹ̌ tol᷊eěng i kitẹ.

10-11. Kerea měnodẹ i kitẹ dụdaringihẹ̌ si Yesus?

¹⁰ Yesus naul᷊ị, ”I saing měnumběka katěngadẹ̌ dụdaringihẹ̌ tingihẹ̌ku.” (Yoh. 18:37) I kitẹ měnodẹ i kitẹ dụdaringihẹ̌ tingihi Yesus mạeng i kitẹ ”tatapẹ̌ masabarẹ̌ sěmbaụ su wal᷊inẹ lai mẹ̌papangampung dingangu kaguwạu naung”. (Kol. 3:13; Luk. 17:3, 4) I kitẹ lai měnodẹ ene mạeng i kitẹ masěmangatẹ̌ měmahiạ habarẹ̌ mapia tawẹ soale ”situasine mapaelẹ̌ arau ral᷊akị”.​—2 Tim. 4:2.

¹¹ Yesus naul᷊ị, ”Manga dombaku dụdaringihẹ̌ tingihẹ̌ku.” (Yoh. 10:27) Tumatol᷊eng i Kristus něnodẹ i sire dụdaringihẹ̌ tingihe su tempong i sire měkoạ apa seng nitěntirone. I sire tawe gụgěnggang soal u pěbawiahẹ̌. (Luk. 21:34) Katewe nakoạ kahumotongange su pěbawiahi sire ute tumuhụ si Yesus, maning ene masigěsạ. Lawọ anạu sěmbaụ i kitẹ nakahombang kasasigěsạ mawěhạ, kere dẹ̌darihangu sědụ, kasasusah, dingangu bencana alam. Maning kerene, i sire tatapẹ̌ masatia si Yehuwa. Yesus nẹ̌diandi si sire, ”I saing  měnarimạ manga parentaku dingangu měkoạ ene i sie kai taumata makěndagẹ̌ si siạ. Taumata makěndagẹ̌ si siạ sarung kěndageng i Amangku.”​—Yoh. 14:21.

12. Apa cara wal᷊inẹ měnodẹ i kitẹ dụdaringihẹ̌ si Yesus?

¹² Piạ cara wal᷊inẹ měnodẹ i kitẹ dụdaringihẹ̌ si Yesus. I kitẹ harusẹ̌ sěngkapěhal᷊ẹ̌ dingangi sire apang nipileng i Yesus gunang makoạ těmbonang. (Ibr. 13:7, 17) Pira taung ini, organisasing Mawu seng někoạ lawọ penyesuaian. Contone, orasẹ̌ ini i kitẹ měpẹ̌pakẹ piram baụ alatẹ̌ dingangu cara wuhu gunang měnginjilẹ̌. Acara pěngangibadang tengah pekan lai seng niwal᷊ui. Bọu ene, cara i kitẹ měmangung, merenovasi, dingangu měngurusẹ̌ Banalang Kararatuang lai niwal᷊ui. I kitẹ tantu sěbạe měngẹ̌ngarěgạ manga laahạ mapia ini kụ seng bọu nipikirẹ̌ pakapia! I kitẹ mangimang Yehuwa sarung měngal᷊amatẹ̌ tawakal᷊ing i kitẹ gunang tumol᷊e laahạ seng nighělị bọu organisasi.

13. Apa gunane dumaringihẹ̌ si Yesus?

¹³ Mạeng i kitẹ dumaringihẹ̌ kěbị těntirong i Yesus, i kitẹ sarung makapěndang gunane. Yesus nẹ̌diandi su manga murite, těntirone sarung makakoạ si sire mal᷊unsemahẹ̌. I sie naul᷊ị, ”I kamene sarung saụ mal᷊unsemahẹ̌. Papasanengangku gampang pikul᷊ang dingangu bawawaěngku mahaěng.” (Mat. 11:28-30) Hengetangu Mawu, kụ su ral᷊unge lai piạ ěpạ Injilẹ̌ nẹ̌běke pelayanan i Yesus, botonge makakoạ si kitẹ mal᷊unsemahẹ̌, makatoghasẹ̌ kerohanian i kitẹ, dingangu makakoạ si kitẹ matahuěna. (Mz. 19:7; 23:3) Yesus naul᷊ị, ”Mal᷊uasẹ̌ taumata apang dimaringihẹ̌ hengetangu Mawu kụ někoạ ene!”​—Luk. 11:28.

14-15. (a) Tumuhụ Yohanes 12:27, 28, kange Yehuwa saụ nẹ̌bisara bọu sorga? (b) Kawe nụe bawerang i Yehuwa nakahiborẹ̌ dingangu nakatoghasẹ̌ si Yesus?

¹⁴ Basa Yohanes 12:27, 28. Injil Yohanes nẹ̌běke kesempatan katělune Yehuwa nẹ̌bisara bọu sorga. Pira ěllo maraning papatene, Yesus ene su Yerusalem gunang tumol᷊e Paskah pěngěnsuenge. I sie naul᷊ị, ”Iạ sěbạe nasusah naung.” Bọu ene i sie nẹ̌doa, ”Amang, apakawantugẹ̌ko areng’U.” Bọu ene i Amange simimbahẹ̌ bọu sorga, ”Iạ seng napakawantugẹ̌ ene kụ lai sarung saụ mapakawantugẹ̌ ene.”

 ¹⁵ Yesus sěbạe stres ual᷊ingu i sie piạ tanggung jawab gěguwạ gunang tatapẹ̌ masatia si Yehuwa. Yesus masingkạ i sie sarung sěbạe sigěsạkeng dingangu pateng. (Mat. 26:38) Katewe limembong penting bọu ene ute mapakawantugẹ̌ areng i Amange. Yesus gụgěnggang papatene sarung makawuhụ arengu Mawu ual᷊ingu taumata sarung měnoke i sie seng něhinakang Mawu. Hakị u ene, bawerang i Yehuwa tantu sěbạe nakatoghasẹ̌ si sie! I sie nangimang areng i Yehuwa sarung ipakawantugẹ̌. Su apang bọu nakaringihẹ̌ tingihi Amange, Yesus tantu sěbạe nahiborẹ̌ dingangu natoghasẹ̌ gunang tumatěngo apa sarung mariadi. Su tempo ene, aramanung kětạeng i Yesus nakaěna apa niwerang i Yehuwa. Katewe, Yehuwa něngatorẹ̌ tadeạu bawera-Ne nipakiwohẹ gunang i kitẹ kěbị.​—Yoh. 12:29, 30.

16. Kawe nụe pẹ̌sěnsul᷊ẹ i kitẹ gụgěnggang areng i Yehuwa sarung mawuhụ?

¹⁶ Kere i Yesus, i kitẹ aramanung gụgěnggang areng i Yehuwa sarung mawuhụ. Ěndịu kere i Yesus, i kitẹ nakahombang hal᷊ẹ̌ tawẹ adile. Arau i kitẹ ěndịu tawe tenang nakaringihẹ̌ běke konti lẹ̌habarengu manga sědụ soal i kitẹ. Mạeng ene nariadi, bawerang i Yehuwa si Yesus botonge makakoạ si kitẹ matěnang. I kitẹ tawe harusẹ̌ tumanịu guměnggang. I kitẹ mangimang ”karal᷊unsemahẹ̌ bọu Mawu, kụ botonge makawatạ haghing tiněna, sarung měndiagạ naung dingangu  tiněnang [i kitẹ] lumiung Kristus Yesus”. (Flp. 4:6, 7) Yehuwa mang sarung mapakawantugẹ̌ areng’E. Bọu Kararatuang’E, i Sie sarung měngěmụ kěbị barang dal᷊akị nikahombangengu manga ělang’E ual᷊ingu kakakoạ u Setang dingangu dunia ini.​—Mz. 94:22, 23; Yes. 65:17.

17. Tumuhụ Yesaya 30:21, kerea i Yehuwa nẹ̌bisara si kitẹ orasẹ̌ ini?

¹⁷ Sarang orasẹ̌ ini, Yehuwa bědang měbẹ̌bisara si kitẹ. (Basa Yesaya 30:21.) I kitẹ tantu tawe makaringihẹ̌ tingihi Yehuwa bọu sorga. Katewe, i Sie něgělị si kitẹ Hengetang’E, Alkitapẹ̌. Su Alkitapẹ̌, Yehuwa něhabarẹ̌ manga parenta-Ne. Bọu ene lai, rohkẹ̌ masusi nakakoạ ”měngangurusẹ̌ masatia” turusẹ̌ něnadia kaěng rohani gunang manga ělang’E. (Luk. 12:42) Orasẹ̌ ini, i kitẹ něnarimạ lawọ kaěng rohani seng nicetakẹ̌, online, video, dingangu audio!

18. Kerea bawerang i Yehuwa botonge makatoghasẹ̌ pangangimangu dingangu makakoạ si kau bahani?

¹⁸ I kitẹ harusẹ̌ turusẹ̌ mẹ̌tahěndung bawerang i Yehuwa su tempong Ahuse ene su dunia! Karimạko bawerang Mawu ene, kụ kạbawohẹ su Alkitapẹ̌, botonge makakoạ si kitẹ mangimang Yehuwa sěntiniạ měngẹ̌ngatorẹ̌ kěbị haghi, kụ i Sie sarung mapakailang kasasusah seng nikoạ u Setang dingangu duniane ral᷊akisẹ̌. Kụ, karimạko i kitẹ mẹ̌tawakal᷊i gunang kahěngang-hěngang dumaringihẹ̌ tingihi Yehuwa. Mạeng měkoạ ene, i kitẹ sarung makatahang tumatěngo haghing sigěsạ orasẹ̌ ini dingangu su tempo mahi. Alkitapẹ̌ něgělị laingatẹ̌ si kitẹ, ”I kamene harusẹ̌ mẹ̌tatahang, tadeạu su apang i kamene seng bọu někoạ kapulung Mawu, i kamene sarung makatarimạ apa seng niriandi ene.”​—Ibr. 10:36.