Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Yehova a do̱lisan “Amen” ango̱

Yehova a do̱lisan “Amen” ango̱

YEHOVA a do̱lisan jowe̱ lasu. A ‘malambe̱ toi, na sengane̱’ pe̱ baboledi bao, a do̱lisane̱ pe̱ nje ye̱se̱ di mabolano̱ o sesa mo̱, to̱ e be̱ nde njika son. (Mal. 3:16) K’eyembilan, jombweye eyala ewo̱ di makwalano̱ ngedi jita. Y’eyala ye nde “amen.” Mo̱ Yehova a do̱lisan to̱ yi son eyala e? E, a do̱lisan mo̱! Ná di bie ońola nje, jombweye nje y’eyala e mapulano̱ kwala na ne̱ni pe̱ e bolane̱no̱ o Bibe̱l.

“BATO BE̱SE̱ BA KWALA NÁ AMEN!”

Eyal’a Duala “amen” e mapula nde kwala ná “e be̱ nika,” to̱ “na mbaki.” E mawa nde n’eyal’a Bonahebe̱r e mapule̱ kwale̱ ná “be̱ jemea,” “be̱ ńai beno̱ ná ba lakisane̱.” Ponda iwo̱ ba ta ba bolane̱ mo̱ o bekaisedi. Moto a ta be̱ a kan te̱ so̱ngo̱, a makwala ná “amen” o bamse̱ ná nje a kwalino̱ e te̱nge̱n, na ná a memea betune̱ ba nje a kwalino̱. (Mis. 5:22) Di kwala la “amen” oboso ba bato be̱se̱, di ta nde o bata bamse̱ ná a me̱nde̱ kombe̱ kakane̱ a bolino̱.​—Neh. 5:13.

Mbad’a tobotobo po̱ eyal’a “amen” e bolane̱no̱ e maso̱be̱ o Ndimbisedi bepasi 27. Bonaisrael bingedino̱ o Mundi ma Dikaki, ba ta bangame̱n ko̱to̱me̱ oteten a mudongo ma Ebal na mudongo ma Garisim o senga bolanga ba Mbenda. Ba si ta oten buka te̱ o senga, nde na o jalabe̱ o mpoma ná bemedi Mbenda. Ba ta nde ba bola nika tongwea na jalabe̱ ná “Amen!” ke̱ betune̱ ba si sengane̱ be langabe̱. (Ndim. 27:15-26) Dutea te̱ mumban ma jita la lokoli la bome, bito, na bana be o jalabe̱ na doi la mo̱ń! (Yos. 8:30-35) Ye̱ke̱i te̱ ba si dimbedi byala bena ba to̱pino̱ bo buńa. Ba Bonaisrael ba kombe̱ pe̱ eyal’abu, ebanja Bibe̱l e makwala ná: “Israel ba boledi Yehova etum ye̱se̱ Yosua a tano̱ longe̱ na o mińa ma batudu ba ta longe̱ ombus’ao, bena ba ta ba bia bebolo be̱se bena Yehova a boledino̱ Israel.”​—Yos. 24:31.

Yesu pe̱ a bolane̱ eyal’a “amen” o bamse̱ mbal’a nje e kwalabe̱, nde a boli nde nika o mbad’a tobotobo. O mulopo ma bolane̱ mo̱ o bamse̱ nje e kwalabe̱, a bolane̱ nde eyal’a “amen” (e tukwabe̱ na Duala ná “na mbale̱”) o botea ekwal’ao na byala ba mbale̱. Ponda iwo̱, a timbise̱le̱ y’eyala, a kwala ná “iwiye̱, iwiye̱.” (Mat. 5:18; Yohane 1:51) A boli so̱ basengane̱ mo̱ mbaki ná byala bao be ta mbale̱ o mbadi ni londi mbom. Yesu a ta so̱ a be̱ne̱ bwam o to̱po̱ na mbaki ńe̱se̱ ebanja mo̱ nde a ta a po̱so̱be̱ o londe̱ makakan ma Loba me̱se̱.​—2 Kor. 1:20; Bbī. 3:14.

“BATO BE̱SE̱ BA KWALA NÁ AMEN, BA SESA YEHOVA”

Bonaisrael ba ta pe̱ ba bolane̱ eyal’a “amen” ke̱ ba masesa na kane̱ Yehova. (Neh. 8:6; Mye. 41:14) Kwala la “amen” ombusa muka di ta nde di pula kwala ná basengedi be mulatako na nje e kwalabe̱. Bukedi be̱se̱ ba wusa so̱ no̱ngo̱ dongo o jowe̱ Yehova na muńe̱nge̱ o ni mbadi. Nika nde e bolane̱ ponda Kiṅe̱ David a wanno̱ Elimb’a Yehova o Yerusalem. O pond’a ngando ni bolisabe̱ ońola nika, a boli muka mu mawe̱ o njib’a mulema, mu bolabe̱ o mbad’a mwe- nge mu tilabe̱ o 1 Myango 16:8-36. Byala bao be ta be tapa milema ma bukedi kańena, “bato be̱se̱ ba kwala ná amen, ba sesa Yehova.” Na mbale̱, jalabe̱ labu ka moto mō̱ di bati bola ná ba be̱ muńe̱nge̱ o jowe̱ Yehova.

Kriste̱n a ebwe’a mbu yaboso pe̱ i ta i bolane̱ eyal’a “amen” ke̱ i masesa Yehova. Batiledi ba Bibe̱l ba ta be̱ ba tila mo̱ o maleta mabu. (Rom. 1:25; 16:27; 1 Pet. 4:11) Kalat’a Bebīsedi e mato̱pea ońola bewekedi ba mudī o mo̱ń be masese̱ Yehova na kwala ná: “Amen, Haleluya!” (Bbī. 19:1, 4) Kriste̱n a boso i ta i ko̱lo̱ngo̱ne̱ kwala ná “amen” ombusa mika mi bolabe̱ o ndongame̱n abu. (1 Kor. 14:16) Nde, nika e si ta eyala ba tano̱ bangame̱n timbise̱le̱ esibe̱ dutea ońol’ao.

OŃOLA NJE “AMEN” ANGO̱ ŃENO̱ MWEŃA

Ombusa jokwa ne̱ni baboledi ba Yehova ba bolane̱no̱ eyal’a “amen,” je ná di so̱ṅtane̱ ońola nje ni mbad’a kwese̱ la muka ńeno̱ mweńa. Kwala la mo̱ o su la muka biso̱me̱ne̱ di kane̱no̱, di mapula nde kwala ná je iwiye̱ na nje di kwalino̱. Jalabe̱ pe̱ te̱ ná “amen” to̱ e be̱ nde o mulema ombusa muka mu bolabe̱ o ndongame̱n, je nde o kwala ná je mulatako na nje e kwalabe̱. Jombweye ońola njika njo̱m ipe̱pe̱ “amen” asu ńeno̱ mweńa.

Di mabe̱ epe̱ńe̱ o jowe̱ lasu. Di si mowe̱ Yehova buka te̱ tongwea na be̱ jo̱nge̱le̱ diwo̱ na nje e kwalabe̱ o muka nde na ne̱ni pe̱ di madie̱le̱no̱ biso̱me̱ne̱ o pond’a muka. Ńo̱ng’asu ńa kwala “amen” ńa mbale̱ ńe ná ńongwane̱ biso̱ o die̱le̱ biso̱me̱ne̱ bwam na be̱ pe̱ epe̱ńe̱ o bupe̱ muka.

Di malata na bane̱ baboledi ba Loba. O pond’a muka o ndongame̱n, belongi ba mwemba be̱se̱ be mulatako o senga mulemlem ma beso̱so̱medi. (Bebolo 1:14; 12:5) Jalabe̱ te̱ ka moto mō̱ mwemba na bonasango na bonańango asu, nika e mabata lata biso̱. E be̱ ná di kwali mo̱ o mulema masu to̱ na doi la mo̱ń, “amen” asu e mabola Yehova njo̱m nipe̱pe̱ o jalabe̱ muka di kane̱no̱ mo̱ mwemba.

“Amen” asu e malata biso̱ na bane̱ o sesa Yehova mwemba

Di masesa Yehova. Yehova a mamaka ngus’a mambo di mabolano̱ o jowe̱ mo̱. (Lukas 21:2, 3) A me̱ne̱ nje e matute̱le̱ biso̱ na nje ye biso̱ o mulema. To̱ e be̱ nde ná janga- me̱n bupe̱ ndongame̱n tongwea na telefon, je ná di be̱ mbaki ná Yehova a masenga “amen” asu di makwalano̱ na sibise̱ la ńolo. Ni “amen” e malata biso̱ na bane̱ be o ndongame̱n o sesa Yehova mwemba.

“Amen” asu ńe ná ńe̱ne̱ne̱ ná e titi tobotobo, nde ńe mweńa jita. Kalati po̱ ni makwaleye̱ ońola Bibe̱l mo̱ ná: “Tongwea na yen eyala ewo̱, baboledi ba Loba be ná ba pase̱le̱ lakisane̱, mbaki ni bam, na dipita be babo̱ o mulema.” Ońola nika, “amen” te̱ di makwalano̱ e do̱lisane̱ so̱ Yehova.​—Mye. 19:15.