O lafi „amin“ značinela „agjaar tano“ ili „agjaar te ovel“. Akava lafi avela taro koreno jekhe hebrejsko lafeskoro kova so značinela „te ovel pe verno“, „te ovel pe dostojno baši doverba“. Ko purano vreme, akava lafi ponekogaš koristinela pe sine ko pravna slučaija. Na primer, otkeda nekoj ka del sovli bašo nešto, ka vakerel sine „amin“ te šaj te sikavel kaj adava so vakerela tano čače hem kaj ka prifatinel o posledice tari pli sovli (4. Moj. 5:22). Keda ka vakerel sine javno „amin“, tegani sine le panda posilno pričina te ikerel pe ko plo lafi (Neem. 5:13).

Jekh vpečatlivo primer bašo adava sar tano koristimo o lafi „amin“ tano pišimo ki 5. Mojseeva 27. poglavje. Otkeda o Izraelcija khuvgje ki Vetimi phuv, khedingje pe maškar o planine Eval hem Garizim kote so čitingja pe o Zakoni. Ki adaja prilika, o Izraelcija na valjani sine samo te šunen o Zakoni nego isto agjaar te potvrdinen kaj ka prifatinen le. Keda čitinena pe sine save tane o posledice tari neposlušnost, ola potvrdinena sine kaj soglasinena pe agjaar so vakerena sine „amin“ (5. Moj. 27:15-26). Zamislin tuke sar but milja murša, džuvlja hem čhave vakerena glasno akava lafi! (Is. Nav. 8:30-35). Ola sigurno nikogaš na bistergje adava so vakergje le adava dive. Hem čače ikergje pe ko plo lafi! Ki Biblija baši lende pišinela: „O Izrael služinela sine e Jehovaske ko sa o dive e Isus Navineskere hem ko sa o dive e starešinengere so živingje palo Isus Navin kola so džanena sine sa o bukja so kergja o Jehova e Izraeleske“ (Is. Nav. 24:31).

O Isus Hristos isto agjaar koristingja o lafi „amin“ te šaj te potvrdinel kaj adava so  vakerela tano čače. Ama, o Isus koristingja akava lafi ko jekh posebno način. Namesto te vakerel le ko krajo tari rečenica, ov vakerela sine „amin“ (prevedimo sar „čače“) angleder te vakerel nešto te šaj te istakninel kaj adava tano čače (Mat. 5:18). Ponekogaš, duj puti povtorinela sine o lafi „amin“ (Jovan 1:51). Agjaar, uverinela sine okolen so šunena le kaj leskere lafija tane celosno čačutne. O Isus šaj sine te ovel doborom uverimo džikote kerela sine lafi soske leske sine dendo avtoriteti te ispolninel sa e Devleskere vetuvanja (2. Kor. 1:20; Otk. 3:14).

O Izraelcija koristinena sine o lafi „amin“ isto agjaar keda falinena sine e Jehova hem keda molinena pe sine leske (Neem. 8:6; Ps. 41:13). Ko krajo tari nesavi javno molitva keda o manuša so sine adathe vakerena amin sikavena sine kaj složinena pe adalea soj vakerdo. Agjaar, sarine šaj sine te učestvujnen ki molitva hem zaedno te slavinen e Jehova. Baš adava ulo keda o Cari o David angja e Jehovaskoro kovčeg ko Erusalim. Tegani organiziringja pe jekh bari proslava. O David kergja jekh molitva sar gili, koja so giljavgja pe ki adaja proslava (1. Let. 16:8-36). O narodo sine doborom but pottiknimo taro leskere lafija so sarine vakergje „amin“, hem falingje e Jehova. Adava kergja te oven panda pobahtale.

Isto agjaar, o hristijanja taro prvo veko koristinena sine o lafi „amin“ keda falinena sine e Jehova. O manuša so pišinena sine i Biblija but puti koristinena sine akava lafi ko ple pismija (Rim. 1:25; 16:27; 1. Pet. 4:11). O lil Otkrovenie čak opišinela sar o duhovna suštestvija soj ko nebo falinena e Jehova akale lafencar: „Amin! Falinen e Jehova!“ (Otk. 19:1, 4). O prva hristijanja vakerena sine „amin“ ko krajo taro molitve so vakerena pe sine ko lengere sostanokija (1. Kor. 14:16). Ama, ola na valjani sine te koristinen akava lafi mehanički.

Otkeda dikhlem sar e Devleskere sluge ko purano vreme koristinena sine o lafi „amin“, šaj panda pošukar te haljova soske tano važno ko krajo tari jekh molitva te vakera „amin“. Keda ko krajo taro amare lična molitve vakeraja „amin“, sikavaja kaj čače mislinaja adava so vakergjem. Keda ko krajo tari jekh javno molitva glasno ili ki amende vakeraja „amin“, sikavaja kaj soglasinaja amen adalea soj vakerdo. Ama isi javera da pričine soske tano važno tlo „amin“. Te dikha.

Sikavaja kaj šukar šunaja i molitva. Mangaja iskreno taro vilo te vakera „amin“, adaleske mangaja te ovel amen ispravno stavi hem šukar te šuna o molitve. Obožavinaja e Jehova na samo adalea so vakeraja „amin“, nego isto agjaar keda šukar šunaja džikote trajnela i molitva.

Siem ko jekhipe sar sluge e Jehovaskere. O javna molitve kerena amen te ova jekh soske sarine šunaja o isto (Dela 1:14; 12:5). Ama, adava so ko krajo sarine vakeraja „amin“, isto agjaar kerela amen te ova jekh. Bizi razlika dali ka vakera „amin“ ko glaso ili ki amende, amaro „amin“ dela e Jehovaske panda pobari pričina te odgovorinel ko amare zaednička molitve.

Falinaja e Jehova. O Jehova dikhela sa so keraja ki služba baši leste (Luka 21:2, 3). Isto agjaar, dikhela taro savo motivi keraja adava hem so isi amen ko vilo. Čak ako valjani te šuna o sostanok preku telefoni, o Jehova dikhela amaro „amin“. Agjaar amen da, zaedno okolencar soj ko sostanok, falinaja e Jehova.

Amaro „amin“ šaj te dikhjol kaj hari vredinela, ama ustvari ov but vredinela. Ko Uvid ko Sveto Pismo pišinela: „Samo jekhe lafea, e Devleskere sluge sikavena pli doverba, plo iskreno odobruvanje hem pli bari nadež“. Amari iskreno želba tani sekogaš keda ka vakera „amin“ te ovel sprema e Jehovaskiri volja (Ps. 19:14).