Cit atir i jami ma tye

Cit atir ka ma nyuto lok ma tye iye

Tika Onongo Ingeyo?

Tika Onongo Ingeyo?

I kare macon onongo ngat ma mito wot ki meli yubo wotte nining?

POL kare, meli ma tingo dano keken onongo pe i kare pa Paulo. Me wot ki meli, luwot onongo gipenyo jo mukene ka gingeyo meli mo ma tingo jami acata ma tye ka wot tung ka ma gitye ka cito iye dok giye tingo luwot. (Tic 21:2, 3) Kadi bed ni meli meno onongo pe tye ka wot ka ma lawot cito iye kikome, en pud twero cung i wang kwang mukene ci yenyo meli ma tye ka cito tung ka ma en mito.​—Tic 27:1-6.

Meli onongo woto i dwe mogo ma lubbe ki kit ma pinye tye kwede, dok onongo pe gilubo cawa me wot nyo cung. Lukwang yeya onongo gidiro cawa me wotgi ka kot nyo yamo tye madwong nyo bene ka gimaro tim tyet. Me labolle, onongo pe giye kwang ka guneno gin mo ma gitamo ni weko giromo marac calo ka agak okok ma ocung i wi meli, nyo ka guneno but meli mo ma otur i dog pii. Lukwang meli onongo gitiyo ki yamo ma kodo tung ka ma gicito iye, dong ka yamo man okodo, ci gicako kwango meli. Ka lawot onongo meli ma romo tere, en onongo cito i dog pii ki yecce ci kuro ka ngat ma miyo ngec odange ni meli dong cok a.

Laco lok me tekwaro ma nyinge Lionel Casson owaco ni, “Boma me Roma onongo tye ki yo ma yot pi dano me nongo meli wek pe gubed ka longe i dog nam. Wang kwanggi onongo tye i dog kulu Tiber. Boma me Ostia macok kenyu onongo tye ki ka namo pa lwak ma opic orumo dyere. Pol pa opic magi onongo obedo pa lukwang meli ma gicito i wang kwang mapatpat: lukwang meli me Narbonne [ma i kare-ni obedo France] onongo tye ki opic acel, lukwang meli me Carthage [ma i kare-ni obedo Tunisia] onongo bene tye ki opic, . . . ki mukene mapol. Ngat mo keken ma tye ka yenyo meli onongo roto i opic pa lukwang meli mo keken ma gicito i boma ma tye i yone.”

Wot ki meli onongo laro cawa ento onongo bene tye ki racce. Tyen mapol meli otur ki Paulo i wotte macalo lamiconari.​—2 Kor. 11:25.