1-2. (a) Kpɔwɛ ci yí dasɛ mɔ agbetɔwo ʒan akɔnfafa le jɔjɔmɛnu yí enujikpekpe le wo shi wofanɔ akɔn nɔ mɛbuwoɔ? (b) Enuvevi ci yí wanɔ ɖevi ɖewoɔ?

LE JƆJƆMƐNUƆ, agbetɔ ʒan akɔnfafa yí enujikpekpe jiŋ le shi afa kɔn nɔ mɛbuwo. Le kpɔwɛ mɛ, nɔ vihwɛ ɖe mukɔ munu yí juin yí klo bɔ niɔ, átɔ avin fanfan keŋ alɔ ju yi papa koɖo mama gbɔ. Jila lɔwo datɛnŋ awu abi lɔ ni zeɖeka o, vɔ woafa kɔn ni. Woatɛnŋ abiɔ lé nu lɔ jɔ do yi se yí acucu ɖashiwo ni keŋ abli, taŋfuin woatɛnŋ do cike abi lɔ alo ablɛ ni. Dejinjinnɔ o, ɖeviɛ minɔ avin fanfan yí gbetɛnŋ tɔnɔ munu mumu. Le yiyimɛɔ, abi lɔ vakunɔ.

² Vɔ hweɖewonuɔ, enuvevi wanɔ ɖeviwo wu ŋnɔ. Wodɔnnɔ ɖewo gbɔ. Wotɛnŋ wa tamɛsɛnnu cɛ koɖo ɖevi ɖe zeɖeka alo wu ahan na nɔ xwe sugbɔ. Ðekpokpuiɖe enyi can ɔ, tamɛsɛnnu lɔ danahɛn nu le wo nu koɖo le wowo seselelanmɛwo nu yí gbekpɔtɔ dadahɛn nu le wo nu. Le nɔnɔmɛ ɖewo mɛɔ, wolénɔ tamɛsɛnnuwatɔ lɔ yí dɔnnɔ to ni. Le buwo mɛɔ, ewanɔ shigbe tamɛsɛnnuwatɔ lɔ shi nɔ etodɔndɔn hannɛ. Vɔ nɔ wodɔn to nɔ tamɛsɛnnuwatɔ lɔ le afɔdumɛ can ɔ, ɖevi ci nu ewa akpasɛnsinnu lɔ do tɛnŋ sekɔ vevi keke ashin koɖi.

3. Shigbe lé wonui do 2 Korɛntitɔwo 1:​3, 4 mɛ nɛ ɖe, nyi yí nyi Yehowa droɔ, yí nyɔbiɔse ciwo mìakpɔ ɖoŋci nɔɔ?

³ Nɔ Kristotɔ ci gbɔ wodɔn vayi le ɖevihwɛmɛ kpɔtɔ sekɔ vevi ɖe, nyi yí atɛnŋ akpedo nuɔ? (Hlɛn 2 Korɛntitɔwo 1:​3, 4.) Eze petii mɔ, Yehowa dro enyi mɔ woalɔn ye lɛngbɔ cɛ yí afa kɔn ni. Eyi taɖo na mìakpɔ ɖoŋci nɔ nyɔbiɔse amɛtɔn: (1) Nyi yí taɖo mɛ ciwo gbɔ wodɔn le vihwɛmɛ ʒan akɔnfafaɔ? (2) Mi yí atɛnŋ ana akɔnfafa ci yí ʒan woɔ? (3) Lé mìawɛ afa kɔn nɔ woɔ?

4-5. (a) Nyi yí taɖo ele veviɖe mɔ mìado jeshi mɔ ɖeviwo to akpo nɔ mɛganxoxuwoɔ? (b) Nɔ wodɔn ɖevi ɖe gbɔ ɖe, lé atɛnŋ akpɔ ŋsɛn do kankandoji ci aɖo do mɛbuwo ji doɔ?

⁴ Mɛganxoxu ciwo gbɔ wodɔn le vihwɛmɛ ɖewo tɛnŋ gbeʒan akɔnfafa, nɔ exwe sugbɔwo vayi can. Nyi yí taɖoɔ? Gbɔxwe mìamɔŋje mɛɔ, ele mɔ mìado jeshi doŋkɔ mɔ, ɖeviwo to akpo nɔ mɛganxoxuwo xesexese. Lé tamɛsɛnnuwana kpɔnɔ ŋsɛn do ɖevihwɛ ji to akpo nɔ lé atɛnŋ kpɔ ŋsɛn do mɛganxoxu ji. Na mìakpɔ kpɔwɛ ɖewo.

⁵ Ðeviwo ʒan enyi mɔ woakando mɛ ciwo yí hɛnkɔ wo yí lekɔ bu nɔ wo ji yí ate gogo wo. Ekacaca cɛ na ɖeviwo vonɔ le wowoɖekiwo mɛ yí kannɔdo mɛ ciwo yí lɔn wo ji. (Eha. 22:9) Ewa ŋshishi mɔ, ɖevi lɔwo xomumɛtɔ koɖo xomu lɔ xlɔwo yí wanɔ tamɛsɛnnu cɛ do wo nu le axwe lɔ mɛ kabakaba. Nɔ ɖevi ɖe kando mɛɖe ji yí evadɔn gbɔɔ, atɛnŋ agbɔnnu nɔ ɖeviɛ mɔ agbekando mɛbuwo ji nɔ exwewo vayi can.

6. Nyi yí taɖo ɖeviwo gbɔ dɔndɔn nyi xomɛvevenu ci yí danahɛn nu le wo nuɔ?

⁶ Ðeviwo datɛnŋ glɔn ta nɔ wowoɖekiwo o yí wo gbɔ dɔndɔn nyi xomɛvevenu ci yí danahɛn nu le wo nu. Gbɔdɔndɔnnuwana koɖo ɖeviwo gbɔxwe woashin le ŋcilanmɛ, susumɛ koɖo seselelanmɛ mɛ nɔ alɔlele, tɛnŋ dahɛn nu sugbɔ le wo nu. Nɔ wodɔn ɖevi ɖe gbɔɔ, ana yí susu nywi dagbenɔ shi so vijinuwo nu o. Atɛnŋ ana ɖeviɛ akpɔ yiɖeki mɔ yedegbele bo ɖe nu o, gbesɔ kpe niɔ, dagbekando mɛbuwo ji o.

7. (a) Nyi yí taɖo tamɛsɛnnuwatɔwo tɛnŋ blenɔ ɖeviwo fafɛɖeɔ, yí lé wowɛni doɔ? (b) Ŋsɛn ci yí ŋsukankan cɛwo atɛnŋ akpɔ do mɛ ci gbɔ wodɔn jiɔ?

⁷ Susu deshin nɔ ɖeviwo keke woabu tamɛ so enuwo nu, asɔ gbeta alo ado jeshi afɔku ɖe keŋ aze ni o. (1 Kor. 13:11) Eyi taɖo ele fafɛɖe mɔ tamɛsɛnnuwatɔ ɖe able ɖeviwo keŋ adɔn wo gbɔ. Tamɛsɛnnuwatɔ lɔwo nunɔ ŋsukankannyɔ vwinwo nɔ ɖeviwo. Le kpɔwɛ mɛ, wonunɔ nɔ ɖevi ci gbɔ wodɔn mɔ yiŋtɔ yí dɔ wodɔn gbɔ, deɖo anu mɛɖe ase o yí nɔ étui nɔ mɛɖe can ɔ, wodakando ji alo akpedo nu o. Wogbeblenɔ wo mɔ mɛganxoxuwo koɖo ɖeviwo wanɔ gbɔdɔndɔnnuwanawo asɔ dasɛ mɔ yewolɔn nɔnɔ nyɔnɔnwitɔ. Axɔ xwe sugbɔ gbɔxwe ɖevi lɔ atɛnŋ avamɔŋje mɛ mɔ ŋsu yí enyɔ cɛwo nyi. Nɔ ɖevi cɛ vashin ɔ, ákpɔnɔ yiɖeki mɔ yedahɛn, yexo ɖyi yí yedele bo ɖe nu keke woalɔn ye yí afa kɔn nɔ ye o.

8. Nyi yí taɖo mìatɛnŋ akando ji mɔ Yehowa atɛnŋ ana akɔnfafa mɛ ciwo nu wowa tamɛsɛnnu doɔ?

⁸ Enyɔ cɛwo na mìnya enu ci yí taɖo mɛ ciwo gbɔ wodɔn tɛnŋ senɔ vevi na nɔ exwe sugbɔ. Xomɛveve teŋ tamɛsɛnnu cɛ nyi! Lé enukpotu cɛ gban do xexeɛ mɛ do dasɛ gbajɛɛ mɔ mìle ŋkeke kpɛtɛkpɛtɛ ciwo mɛ “amɛwo dalɔnnɔ amɛwo o” yí “amɛ vɔnwo koɖo amɛ bletɔwo a yì jinjin tɔxu nɔ wowo nuvɔn wawa.” (2 Tim. 3:​1-5, 13) Ayemɔ ciwo Satana zannɔ nyi xomɛvevenuwo ɖeɖe shɔnŋ, esadɔnu mɔ agbetɔwo wanɔ enu ci yí jɔnɔ ji ni. Ele ahan gan, Yehowa sɛnŋ wu Satana koɖo yi gbɛviwo. Éjeshi Satana yemɔwo pleŋ. Yehowa nya lé mìkpekɔ fun do, ána akɔnfafa ci yí ʒan mì. Yayra enyi nɔ mì mɔ mìsɛnkɔ Mawu ci yí “nyi Mawu nɔ akɔnfafawo keŋkeŋ. É fanɔ akɔn nɔ mì le mìwo xaxawo pleŋ mɛ nɔ mìwo can ɔ, mì a tɛnŋ a fa akɔn nɔ amɛ ciwo pleŋ yí le xaxa mɛ sɔ to akɔnfafa ci yí mìwoŋtɔwo mì xɔ so Mawu gbɔ hɛnnɛ.” (2 Kor. 1:​3, 4) Miwo yí Yehowa zannɔ yí sɔ fanɔ akɔn nɔ amɛɔ?

9. Shigbe lé Efyɔ Davidi nu do Ehajiji Wema 27:10 mɛ nɛ ɖe, nyi Yehowa awa nɔ mɛ ciwo wowo xomumɛtɔwo gbeɔ?

⁹ Mɛ ciwo wowo jilawo deglɔn ta nɔ o yí wowa tamɛsɛnnu do wo nu alo mɛ ciwo gbɔ wowo mɛ vevi ɖe dɔn, ʒan akɔnfafa. Ehakpatɔ Davidi nya mɔ Yehowa nyi mɛ ci ji mìakando mɔ yɛafa akɔn nɔ mì dandandan. (Hlɛn Ehajiji Wema 27:10.) Davidi kando ji mɔ Yehowa anyi Eda nɔ mɛ ciwo wowo xomumɛtɔwo gbe. Lé Yehowa wanɔ cɛ doɔ? Ézannɔ mɛ ciwo yí sinni le gbejinɔnɔ mɛ. Mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ciwo yí le hamɛ lɔ mɛ vatrɔ mìwo xomumɛtɔwo. Le kpɔwɛ mɛ, Yesu mɔ mɛ ciwo yí sɛnkɔ Yehowa koɖo yeɔ, wowo yí nyi ye nɔviŋsuwo, ye nɔvinyɔnuwo koɖo yenɔye.​—Mt. 12:​48-50.

10. Lé Pɔlu dre Hamɛmɛshinshindɔ ci ewanɔ lɔ doɔ?

¹⁰ Kpɔ kpɔwɛ ci yí dasɛ mɔ Kristo hamɛ lɔ nyi xomu nɔ mì. Apostolo Pɔlu nyi hamɛmɛshinshin edɔsɛnsinwatɔ koɖo egbejinɔtɔ. Éɖo kpɔwɛ nywi ɖɛ keke gbɔngbɔn kɔkɔɛ cucui enu nɔ mɛbuwo mɔ wo le sran ye shigbe lé yesran Kristo hannɛ. (1 Kor. 11:⁠1) Gbeɖekaɔ, Pɔlu dre hamɛmɛshinshindɔ ci ewanɔ. Do jeshi lé edri do ɖa: “Nɔ́ mì le koɖo mí ɔ, . . . mì le xomɛfa do mí nu. Mì le shigbe vinɔ̀ ci yí kpɔkpɔɔ yi vifinwo ji ɛnɛ.” (1 Tɛs. 2:7) Egbɛɔ, ahanke hamɛmɛshinshin egbejinɔtɔwo atɛnŋ azan enyɔ fafawo koɖo enyɔ fakɔnnamɛwo nɔ wozankɔ Bibla asɔ fa akɔn nɔ mɛ ciwo yí ʒan kpekpedonu.

11. Nyi yí dasɛ mɔ denyi hamɛmɛshinshinwo ɖekɛ yí afa kɔn nɔ amɛwoɔ?

¹¹ Hamɛmɛshinshinwo ɖekɛ yí afa kɔn nɔ mɛ ciwo gbɔ wodɔn akpasɛnsintɔa? Oo. Mì pleŋ gbannɔamɛji enyi mɔ mìakpɔtɔ adonɔ ‘akɔnfa lanmɛ nɔ mìwonɔ̀nɔwo.’ (1 Tɛs. 4:18) Vevitɔɔ, nɔvinyɔnu Kristotɔ ciwo yí shin le gbɔngbɔnmɛ atɛnŋ ado ŋsɛn nɔvinyɔnu ciwo yí ʒan akɔnfafa. Esɔ mɔ Yehowa sɔ yiɖeki sɔ koɖo vinɔ ci yí fanɔ akɔn nɔ eviɛ. (Ezai 66:13) Nyɔnu  ɖewo kpɔwɛ le Bibla mɛ ciwo yí fa kɔn nɔ mɛ ciwo yí le cukaɖawo mɛ. (Job 42:11) Ejɔnɔ ji nɔ Yehowa sugbɔ nɔ ékpɔ Kristotɔ nyɔnuwo yí wofakɔ akɔn nɔ wowo kpena nɔvinyɔnu ciwo yí sekɔ vevi le egbɛmɛ! Le nɔnɔmɛ ɖewo mɛɔ, hamɛmɛshinshinwo tɛnŋ biɔ so nɔvinyɔnu ɖe ci yí shin le gbɔngbɔnmɛ shi mɔ yɛ le kpedo nɔvinyɔnu ci yí sekɔ vevi nu. *

12. Nyi mìdeɖo awaɔ?

¹² Le nyɔnɔnwi mɛ, nɔ mìkpekɔdo nɔvi ɖe nuɔ, mìdeɖo abiɔ enyɔ yi se so enyɔ ciwo nu deji mɔ yeaxo nuxu so o. (1 Tɛs. 4:11) Ci ele ahan ɖe, nyi mìatɛnŋ awa nɔ mɛ ciwo yí ji mɔ wo le kpedo yewo nu yí afa kɔn nɔ yewoɔ? Na mìakpɔ emɔ amatɔn ciwo mìkpla le Bibla mɛ ciwo ji mìato keŋ akpedo mɛbuwo nu.

13. Shigbe lé wonui le 1 Efyɔwo 19:​5-8 mɛ nɛ ɖe, nyi Yehowa dɔla wa nɔ Eliɔ, yí lé mìawɛ asran mawudɔla lɔɔ?

¹³ Wa ŋɖe ci yí akpedo mɛ ci yí sekɔ vevi nu. Ci enyɔnuɖɛtɔ Eli shikɔ nɔ mɛ ciwo yí ji mɔ yewoawuiɔ, égbɔjɔ le yiɖeki mɛ keke yí ji mɔ yeaku. Yehowa dɔ mawudɔla sɛnŋsɛnŋ ɖeka ɖaɖa Eli gbɔ. Mawudɔla lɔ na kpekpedonu ci yí ʒan Eli teŋ hwenɔnu. Ésɔ ŋɖuɖu zozu ɖeka na Eli yí nu ni koɖo xomɛfafa mɔ yɛ le ɖui. (Hlɛn 1 Efyɔwo 19:​5-8.) Enu cɛ dasɛ nyɔnɔnwi vevi ɖeka: hweɖewonuɔ, xomɛvunu nyɛkwin ɖe ci mìwa nɔ mɛɖe atɛnŋ akpedo nu sugbɔ. Taŋfuin mìana ŋɖuɖu alo nubuɖe nɔvi ci yí sekɔ vevi lɔ, ayɔɛ le telefonu ji alo aŋwlɛn enu ɖaɖɛ keŋ ana akando ji mɔ mìlɔn ye yí sɔ ɖe le mɛ nɔ ye. Nɔ nuxuxoxo koɖo mɛɖe so yi seselelanmɛwo nu gbɔnnɔnu nɔ mìɔ, mìatɛnŋ awa enu cɛwo asɔ dasɛ mɔ mìsɔ ɖe le mɛ ni.

14. Enukplamu ci yí le enu ci yí jɔ do Eli ji mɛ nɔ mìɔ?

¹⁴ Na nɔ mɛ ciwo yí sekɔ vevi avo le wowoɖekiwo mɛ. Mìatɛnŋ agbekpla nubu so enu ci yí jɔ do Eli ji. Yehowa wa enujiŋ yí sɔ na kpekpedonu ci yí ʒan enyɔnuɖɛtɔ lɔ yí ezɔn zɔnli keke yi Xorɛbu To ji. Texwe cɛ jinjin yí le azɔge, hunnɔtɔxu Yehowa wa nublabla koɖo yi mɛwo le vayi. Taŋfuin Eli avo le yiɖeki mɛ le hunnɔ. Átɛnŋ se le yiɖeki mɛ hɔnnɔ mɔ ye shi gbeɖe mɛ ciwo yí ji mɔ yewoawu ye ɖɛ. Enukplamu ci yí le kpɔwɛ cɛ mɛ nɔ mìɔ? Nɔ mìji mɔ mìafa kɔn nɔ mɛ ciwo gbɔ wodɔn akpasɛnsintɔɔ, enu ŋkɔtɔ yí nyi mɔ mìana woavo le wowoɖekiwo mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, hamɛmɛshinshinwo ɖo aɖo ŋwi mɔ nɔvinyɔnu ɖe ci yí sekɔ vevi avo le yiɖeki mɛ, nɔ wodo go koɖi le axomɛ sɔwu le Fyɔɖuxuxɔ mɛ. Ele ahan gan, nɔvinyɔnu bu aji mɔ yeaxo nuxu so nyɔ lɔ nu le Fyɔɖuxuxɔ mɛ.

15-16. Nyi yí woawa yí anyi etoɖotɔ nywiɔ?

¹⁵ Nyi etoɖotɔ nywi. Aɖaŋɖoɖo cɛ ci Bibla na mɛ kɔ gbajɛɛ mɔ: “Amɛshamɛ ɖogbe a le gbesɔsɔ a ɖonɔto blaŋ, kpɔ dá xonɔ nuxu blaŋ o.” (Ʒaki 1:19) Etoɖotɔ nywiwo mìnyia? Taŋfuin mìabui mɔ, nɔ mìanyi etoɖotɔ nywiɔ, ele mɔ mìabɔ nu akpɔkɔ mɛ ci yí xokɔ nuxu lɔ kpoŋ. Vɔ etoɖoɖo nywiɖe biɔ enu sugbɔ wu ahan. Le kpɔwɛ mɛ, Eli vanu lé esekɔ le yiɖeki mɛ do nɔ Yehowa yí eɖo to yi nyɔnɔnwimɛtɔ. Yehowa nya mɔ Eli vɔn yí se le yiɖeki mɛ mɔ yeci akogo yí edɔ ciwo yewa nyi gbali. Yehowa sɔ lɔnlɔn kpedo nu yí eɖu seselelanmɛ lɔwo ji. Édasɛ mɔ yeɖo to Eli nyɔnɔnwimɛtɔ.​—1 Efy. 19:​9-11, 15-18.

¹⁶ Lé mìase vevi do mìwo nɔviŋsu alo nɔvinyɔnu ɖe nu do nɔ mìɖokɔ to yiɔ?  Hweɖewonuɔ, enyɔ fakɔnnamɛ koɖo enyɔ ciwo mìwa ɖaŋ nu atɛnŋ adasɛ mìwo seselelanmɛwo. Àtɛnŋ anu mɔ: “Eveŋ sugbɔ mɔ enu cɛ jɔ do eo ji! Wodeɖo awa ahan koɖo ɖevihwɛ ɖe o!” Taŋfuin àtɛnŋ abiɔ nyɔ ɖeka alo amɛve se yí asɔ kando ji mɔ yemɔŋje vevisese ciwo nu ye xlɔ lɔ xokɔ nuxu so mɛ. Àtɛnŋ abiɔ se mɔ, “Àtɛnŋ adre nyɔ ci èji mɔ yeanu mɛ nɔŋ a?” alo “Ci ènu ahan ɔ, ŋmɔŋje mɛ mɔ . . . Nyɔ ci èji mɔ yeanu nɛa?” Enyɔ cɛwo ana amɛ lɔ akando ji mɔ eɔ ɖokɔ to ye nyɔnɔnwi yí jekɔ agbla mɔ yeamɔŋje ye nyɔ lɔwo mɛ.​—1 Kor. 13:​4, 7.

17. Nyi yí taɖo mìɖo ado ʒinxo yí ‘mìdaxonɔ nuxu blaŋ’ ɔ?

¹⁷ Ci ele ahan can ɔ, nya wawa nɔ ‘ŋgbexonɔ nuxu blaŋ o.’ Ŋgbeso nyɔ le nu ni yí amɔ yeaɖo aɖaŋ ni alo yeajɔ yi susuwo o. Do ʒinxo! Ci Eli vanu lé esekɔ le yiɖeki mɛ do nɔ Yehowaɔ, ésɔ vevisese sɔ nu nyɔ lɔwo. Le yiyimɛ, ci Yehowa do ŋsɛn Eli xɔse ɖegbɔɔ, Eli gbesɔ vevisese nu enyɔ ɖekɛ lɔwo ke. (1 Efy. 19:​9, 10, 13, 14) Nyi ecɛ kpla mìɔ? Hweɖewonuɔ, mɛ ciwo yí sekɔ vevi xonɔ nuxu so wowo seselelanmɛwo nu zenɛniɖe. Shigbe Yehowa nɛɔ, mìji mɔ mìado ʒinxo aɖo to wo. Denyi lé woakpɔ wowo cukaɖa lɔwo gbɔ do yí mìjenɔ agbla mɔ mìanu nɔ wo o, vɔ mìsɔnɔ ɖe le mɛ nɔ wo yí senɔ vevi do wo nu.​—1 Piɛ 3:8.

18. Nɔ mìdo gbe ɖaɖa koɖo mɛ ci yí le vevisese mɛ ɖe, lé afa kɔn ni doɔ?

¹⁸ Do gbe ɖaɖa veviɖe koɖo mɛ ci yí sekɔ vevi. Mɛ ciwo yí sekɔ vevi sugbɔ atɛnŋ ase le wowoɖekiwo mɛ mɔ yewodatɛnŋ ado gbe ɖaɖa o. Mɛɖe atɛnŋ ase le yiɖeki mɛ mɔ yedeje ate gogo Yehowa o. Nɔ mìji mɔ mìafa kɔn nɔ mɛ ŋtɔ́ han ɔ, mìado gbe ɖaɖa koɖi yí ayɔ yi ŋkɔ le mɛ. Mìatɛnŋ anu lé mɛ ci yí sekɔ vevi lɔ le veviɖe nɔ mìwo koɖo hamɛ lɔ do, le gbedodoɖa lɔ mɛ nɔ Yehowa. Mìatɛnŋ abiɔ Yehowa mɔ lé fa kɔn nɔ yi lɛngbɔ vevi cɛ nɔ avo. Gbedodoɖa  cɛ hanciwo atɛnŋ afa kɔn ni sugbɔ.​—Ʒaki 5:16.

19. Nyi yí atɛnŋ akpedo mì nu mìadra do gbɔxwe afa kɔn nɔ mɛɖeɔ?

¹⁹ Zannɔ akɔnfanamɛnyɔwo koɖo nyɔ ciwo yí ana amɛ ahaya. Gbɔxwe ànu nyɔ ɖeɔ, bui kpɔ doŋkɔ. Enyɔ ciwo wodebu kpɔ gbɔxwe yí nu tɛnŋ dahɛn nu le amɛ nu. Enyɔ fafawo tɛnŋ haya lanmɛ nɔ amɛ. (Elo. 12:18) Eyi taɖo do gbe ɖaɖa nɔ Yehowa mɔ yi le kpedo ye nu yeakpɔ enyɔ fafawo, akɔnfanamɛnyɔwo koɖo enyɔ viviwo. Ðo ŋwi mɔ nyɔ ciwo yí akpedo amɛ nu wu le Yehowa Nyɔ, Bibla mɛ.​—Ebre. 4:12.

20. Nɔ wodɔn mìwo nɔvi ɖe gbɔ vayi ɖe, lé atɛnŋ akpɔnɔ yiɖeki doɔ, yí nyi mìji mɔ mìaɖo ŋwi niɔ?

²⁰ Nɔvi ɖewo ciwo gbɔ wodɔn vayi buini mɔ yewoxo ɖyi, yewodele bo ɖe nu alo wodelɔn yewo o. Wogbebuini mɔ yewodenyi ŋɖewanu keke mɛɖe alɔn yewo can o. Ŋsukankan aditi yí nyɔ cɛ nyi! Eyi taɖo zan Ŋwlɛnŋwlɛn lɔwo yí asɔ ɖo ŋwi nɔ wo mɔ Yehowa lɔn wo sugbɔ. (Kpɔ dakavi ci nyi “ Akɔnfafa ci yí so Ŋwlɛnŋwlɛn lɔwo mɛ.”) Ðo ŋwi lé mawudɔla ɖeka sɔ xomɛfafa do ŋsɛn nyɔnuɖɛtɔ Daniɛli hwenu egbɔjɔ le yiɖeki mɛ. Yehowa ji mɔ Daniɛli le nya mɔ amɛ vevi yí yɛnyi nɔ ye. (Dan. 10:​2, 11, 19) Ahanke mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ciwo yí le vevisese mɛ le veviɖe nɔ Yehowa nɛ!

21. Nyi yí ajɔ do nuvɔnwatɔ ciwo yí gbe mɔ yewodatrɔ jimɛ jiɔ, vɔ nyi mìaɖo gligaan yí awa kakacɛ nɔ mɛ ciwo nu wowa enumajɔmajɔ doɔ?

²¹ Nɔ mìfa kɔn nɔ mɛbuwoɔ, mìɖokɔ ŋwi nɔ wo mɔ Yehowa lɔn wo. Mìdeɖo aŋlɔbe gbeɖe mɔ Yehowa nyi enujɔjɔɛwawa Mawu hɛnnɛ o. Yehowa nya mɛ ciwo nu wowa tamɛsɛnnu do, nɔ mɛɖe denya can. Yehowa kpɔnɔ wo pleŋ yí dagɔn eto madɔn nɔ nuvɔnwatɔ ci yí gbe mɔ yedatrɔ jimɛ o. (Amh. 14:18) Le kakacɛ mɛɔ, mína mìawa enu ci ji mìakpe yí adasɛ mɔ mìlɔn mɛ ciwo gbɔ wodɔn akpasɛnsintɔ. Gbesɔwu ahan ɔ, efanɔ akɔn nɔ mì sugbɔ ci mìnya mɔ Yehowa ada dɔ̀ yí avɔ keŋkeŋ nɔ mɛ ciwo pleŋ nu Satana koɖo yi xexe lɔ wa tamɛsɛnnu do! Sabaɖeyɛɔ, enudovevisesenamɛ cɛwo dagbeva susu alo ji mɛ nɔ amɛ gbeɖe o.​—Ezai 65:17.