1, 2. a) ¿Achkë tzʼetbʼäl nkʼutü chë röj winäq kan nkʼatzin nkʼuqbʼäx qakʼuʼx chqä chë nqkowin nqakʼuqbʼaʼ kikʼuʼx ri nkʼaj chik? b) ¿Achkë chë kʼayewal ri nbʼan kikʼë ri akʼalaʼ njunmatäj rkʼë jun nimaläj sokotajïk?

JONTIR röj winäq nkʼatzin nkʼuqbʼäx qakʼuʼx. Tapeʼ ke riʼ, nqkowin chqä nqakʼuqbʼaʼ kikʼuʼx ri nkʼaj chik. Y ri naʼoj riʼ kan pa qalaxik qakʼamon pä. Jun tzʼetbʼäl. Taq jun akʼal ntzaq chqä nuqöl ruchʼek taq najin netzʼan, chaninäq nkanuj ruteʼ o rutataʼ rchë nbʼeʼoqʼ chwäch. Ryeʼ ma xkekowin ta xtkiknaj, ye kʼa xkekowin xtkibʼuchiʼij. Nkikʼtuj che rä achkë xbʼanatäj, nkisuʼ ri ruyaʼal ruwäch, nkiqʼetej chqä rkʼë ajowabʼäl yetzjon rkʼë. Chqä nkisuʼ ri sokotajïk y nkipïs ruwäch. Taq xbʼan yän ronojel riʼ rkʼë, ri akʼal ma ntoqʼ ta chik y rkʼë jbʼaʼ nbʼetzʼan chkij jmul. Xkeqʼax ri qʼij, ri sokotajïk xttzʼapij riʼ ruwäch.

² Ye kʼa, ye kʼo akʼalaʼ achiʼel ta nbʼan jun nimaläj sokotajïk chkë taq yebʼan tzʼil taq bʼanobʼäl kikʼë, tapeʼ xa jmul o kan pa junaʼ nbʼan riʼ kikʼë. Ri akʼal ri nbʼan riʼ rkʼë, kan kʼayewal xtuʼän chwäch xtumestaj ri xbʼan rkʼë. Tapeʼ kʼïy mul ri winäq ri yebʼanö riʼ chkë ri akʼalaʼ yenaʼäx chqä nkitöj kimak, ye kʼo chik jojun majun bʼëy yenaʼäx ta. Y, tapeʼ nyaʼöx kʼayewal pa rwiʼ ri itzel winäq riʼ, ri akʼal kʼa xttäj na poqän tapeʼ ya xnmär qʼanäj.

3. a) Achiʼel nukʼüt 2 Corintios 1:3 chqä 4, ¿achkë nrajoʼ Jehová? b) ¿Achkë kʼutunïk xkeqaqʼalajsaj?

³ We jun cristiano xebʼan tzʼil taq bʼanobʼäl rkʼë taq kʼa akʼal na y kʼa najin na ntäj poqän rma riʼ, ¿achkë xttoʼö chwäch riʼ? (Taskʼij ruwäch 2 Corintios 1:3, 4 *). Kantzij na wä chë Jehová nrajoʼ chë ri rusamajelaʼ nkʼut ajowabʼäl chkiwäch chqä nkʼuqbʼäx kikʼuʼx taq  nkiqʼaxaj kʼayewal. Rma riʼ, keqaqʼalajsaj re oxiʼ kʼutunïk reʼ: ¿Achkë rma nkʼatzin nkʼuqbʼäx kikʼuʼx ri winäq ri xebʼan tzʼil taq bʼanobʼäl kikʼë taq kʼa ye akʼalaʼ na? ¿Achkë ütz nyaʼö ri toʼïk riʼ chkë? Y ¿achkë ütz nqaʼän rchë nqakʼuqbʼaʼ kikʼuʼx?

4, 5. a) ¿Achkë rma janina ruqʼij ma nqamestaj ta chë ri akʼalaʼ ma ye junan ta kikʼë ri winäq ri kʼo chik kijunaʼ? b) Taq jun akʼal yebʼan tzʼil taq bʼanobʼäl rkʼë, ¿achkë rkʼë jbʼaʼ xtbʼanatäj rkʼë?

⁴ Ye kʼo winäq ri xebʼan tzʼil taq bʼanobʼäl kikʼë taq kʼa ye akʼalaʼ na kʼa nkʼatzin na nkʼuqbʼäx kikʼuʼx tapeʼ xeqʼax yän kʼïy junaʼ. Rchë nqʼax chqawäch achkë rma, naʼäy kʼo chë ma nqamestaj ta chë ri akʼalaʼ ma ye junan ta kikʼë ri winäq ri kʼo chik kijunaʼ. Y rma riʼ ri itzelal yebʼan kikʼë kan más na yertzʼlaʼ. Keqatzʼetaʼ jojun rma.

⁵ Ri akʼalaʼ nkʼatzin nkinaʼ chë yeʼajowäx chqä yechajin kimä ri winäq ri yekʼiytisan kichë. Riʼ nuʼän chkë ri akʼalaʼ chë ma nkixiʼij ta kiʼ chqä nkitamaj nkikʼuqbʼaʼ kikʼuʼx chkij ri winäq ri yeʼajowan kichë (Sal. 22:9). Ye kʼa kan rkʼë bʼis nqaʼij wä chë kʼïy mul, ri itzelal riʼ kan chrachoch ri akʼal nbʼanatäj wä, y kan yë jun ru-familiar o jun winäq ri tamatäl ruwäch rma ru-familia ri nbʼanö ri tzʼil taq bʼanobʼäl rkʼë. Taq jun akʼal ntzʼil-öx pa ruqʼaʼ jun winäq ri achoq chrij rukʼuqbʼan wä rukʼuʼx, riʼ xtuʼän chë ri akʼal kʼayewal xtuʼän chwäch xtukʼuqbʼaʼ chik rukʼuʼx chkij ri winäq tapeʼ xkeqʼax kʼïy junaʼ.

6. ¿Achkë rma kan janina itzel chqä janina nutzʼlaʼ jun akʼal taq jun winäq yeruʼän tzʼil taq bʼanobʼäl rkʼë?

⁶ Ri akʼalaʼ ma yekowin ta nkitoʼ kiʼ. Ri tzʼil taq bʼanobʼäl ri yebʼan rkʼë jun akʼal kan janina itzel chqä janina nutzʼlaʼ. Rma jun akʼal majanä rujunaʼ ta rchë yeruʼän bʼanobʼäl ri xa xuʼ ütz nkiʼän ye kaʼiʼ winäq yekʼlan, ri winäq ri nuchaqtiʼij ri akʼal rchë yeruʼän ri bʼanobʼäl riʼ rkʼë, chöj nutzʼlaʼ ri akʼal. Riʼ xtuʼän chë ri akʼal xtjalatäj ruchʼobʼonïk chkij ri bʼanobʼäl riʼ chqä ma pa rubʼeyal ta xkerutzʼët. Chqä xtnaʼ chë majun ruqʼij ta y chaq xtxiʼij chik riʼ chkiwäch ri winäq.

7. a) ¿Achkë rma ma kʼayewal ta nuʼän chwäch jun winäq nuqʼöl jun akʼal, chqä achkë rubʼanik nuʼän che rä? b) ¿Achkë xtkiʼän ri tzʼukün taq tzij riʼ che rä jun akʼal?

⁷ Ri kichʼobʼonïk ri akʼalaʼ ma junan ta rkʼë jun winäq ri kʼo chik rujunaʼ, rma riʼ kʼayewal nuʼän chkiwäch nkichaʼ ri nkiʼän chqä kʼayewal nqʼax chkiwäch taq jun winäq xa nrajoʼ yertzʼlaʼ (1 Cor. 13:11). Riʼ nuʼän chë ma kʼayewal ta nuʼän chwäch jun winäq nuqʼöl jun akʼal rchë yeruʼän tzʼil taq bʼanobʼäl rkʼë. Ri winäq riʼ yeruʼij tzʼukün taq tzij che rä ri akʼal, achiʼel reʼ: chë yë ri akʼal ri ajmak rma ri itzelal najin nbʼan rkʼë; chë majun achoq che rä tuʼij wä ri najin nbʼan rkʼë; chë we xtuʼij, majun achkë xttoʼö o xtnman rchë; o chë ye kʼïy winäq yekiʼän tzʼil taq bʼanobʼäl kikʼë ri akʼalaʼ rchë nkikʼüt chë kantzij yekajoʼ. Riʼ xtuʼän chë ri akʼal kan pa junaʼ xtkʼwaj chwäch xttamaj chë jontir riʼ xa ryon tzʼukün taq tzij. Rkʼë jbʼaʼ ri akʼal taq xtkʼïy qʼanäj, xtnaʼ chë xa tzʼil, majun nkʼatzin wä chqä ma taqäl ta chrij nkʼut ajowabʼäl chwäch.

8. ¿Achkë rma ütz nqayaʼ chwäch qan chë Jehová nrajoʼ nukʼuqbʼaʼ kikʼuʼx ri winäq ri xeqʼax chwäch jun kʼayewal?

⁸ Ronojel ri xqatzʼët qa nqrtoʼ rchë nqʼax chqawäch achkë rma ri akʼalaʼ kan pa junaʼ nkitäj poqän taq yebʼan tzʼil taq bʼanobʼäl kikʼë. Kantzij na wä chë ri mak riʼ kan janina itzel. Y rma chë komä más najin yenmatäj ri winäq ri yekiʼän tzʼil taq bʼanobʼäl kikʼë ri akʼalaʼ, nqʼalajin kʼa chë yoj kʼo chik chkipan ri rukʼisbʼäl taq qʼij. Ri winäq ya majun chik ajowabʼäl kikʼë chqä ri winäq ri itzel kinaʼoj chqä xa kaʼiʼ kipaläj xa más najin yenmatäj (2 Tim. 3:1-5, 13). Ri nuksaj ri Diablo rchë yeruqʼöl ri winäq kan itzel, y kan nuyaʼ bʼis pa qan nqatzʼët chë ri winäq nkinmaj rutzij. Ye kʼa Jehová más ruchqʼaʼ chwäch Satanás chqä chkiwäch ri itzel taq winäq. Y ütz ütz retaman achkë rubʼanik nsamäj ri Diablo. Rma riʼ, ütz nqayaʼ chwäch qan chë Jehová nutzʼët taq nqatäj poqän chwäch chqä chë nrajoʼ nukʼuqbʼaʼ qakʼuʼx. Kantzij na wä chë kan nqanaʼ kiʼkʼuxlal rma nqayaʼ ruqʼij «ri Dios ri nkʼuqbʼan qakʼuʼx [...] taq nqqʼax chwäch  xa bʼa achkë kʼayewal, y rkʼë ri kʼuqbʼäl kʼuʼx ri nuyaʼ chqë, röj nqkowin nqakʼuqbʼaʼ kikʼuʼx ri nkʼaj chik chwäch xa bʼa achkë kʼayewal» (2 Cor. 1:3, 4). Ye kʼa, ¿achkë yeruksaj Jehová rchë nukʼuqbʼaʼ qakʼuʼx?

9. Achiʼel xtzʼibʼaj David chpan Salmo 27:10, ¿achkë rubʼanik xkertoʼ Jehová ri winäq ri xetzʼil-öx kimä ri kichʼalal?

⁹ Rkʼë jbʼaʼ ri más nkʼatzin nkʼuqbʼäx kikʼuʼx ya riʼ ri winäq ri ma xetoʼöx ta kimä ri kiteʼ kitataʼ taq xebʼan tzʼil taq bʼanobʼäl kikʼë. O ri winäq ri xebʼan ri bʼanobʼäl riʼ kikʼë rma jun ki-familiar. David, ri qʼatöy tzij, retaman wä chë Jehová ya riʼ ri más nkowin nukʼuqbʼaʼ qakʼuʼx (taskʼij ruwäch Salmo 27:10 *). David rukʼuqbʼan wä rukʼuʼx chë Jehová rkʼë ajowabʼäl yerchajij ri winäq ri xetzʼil-öx kimä ri kichʼalal o kichiʼil. ¿Achkë rubʼanik nuʼän riʼ? Ryä yerksaj ri rusamajelaʼ, ntel chë tzij, ri qachʼalal pa congregación. Kan yë Jesús xbʼin qa chë ri xeyaʼö ruqʼij Dios rkʼë xeʼok ruchaqʼ, runimal, ranaʼ o ruteʼ (Mat. 12:48-50).

10. ¿Achkë xuʼij Pablo chrij ri samaj yaʼon qa pa ruqʼaʼ?

¹⁰ Tqatzʼetaʼ jun tzʼetbʼäl ri nukʼüt chë ri ye kʼo pa congregación kantzij na wä chë kan ye qachʼalal. Ri apóstol Pablo xok jun utziläj ukʼwäy bʼey chqä xyaʼ qa jun utziläj tzʼetbʼäl chqawäch. Rkʼë ri loqʼoläj ruchqʼaʼ, Dios xuʼän chë Pablo xuʼij chkë ri cristianos chë tkikʼamaʼ kinaʼoj chrij ryä, achiʼel wä xuʼän ryä rkʼë Cristo (1 Cor. 11:1). Ryä xuʼij reʼ chrij ri samaj yaʼon qa pa ruqʼaʼ rma ryä ukʼwäy bʼey: «Röj xa ütz qanaʼoj xqaʼän chikojöl rïx, kan achiʼel jun teʼej ri nuyaʼ rutzʼun ri ral chqä kan rkʼë ajowabʼäl nuchajij wä» (1 Tes. 2:7). Komä chqä, ri utziläj ukʼwäy taq bʼey nkiksaj le Biblia rchë nkikʼuqbʼaʼ kikʼuʼx ri winäq ri najin nkitäj poqän chqä kan rkʼë ajowabʼäl yetzjon wä kikʼë.

11. ¿Achkë nkʼutü chë ma xa xuʼ ta ri ukʼwäy taq bʼey yaʼon qa pa kiqʼaʼ rchë nkikʼuqbʼaʼ kikʼuʼx ri nkʼaj chik?

¹¹ Ye kʼa, ¿xa xuʼ komä pa kiqʼaʼ ri ukʼwäy taq bʼey yaʼon wä rchë nkikʼuqbʼaʼ kikʼuʼx ri winäq ri xebʼan tzʼil taq bʼanobʼäl kikʼë taq kʼa ye akʼalaʼ na? Manä. Jontir röj kʼo chë nqatäj qaqʼij rchë nqasmajij re naʼoj reʼ: «Ronojel mul tikʼuqbʼalaʼ ikʼuʼx chiwäch» (1 Tes. 4:18). Ri qachʼalal ixoqiʼ ri kʼuqül kikʼuʼx pa ruchʼaʼäl Dios kantzij na wä chë ütz yekitoʼ ri nkʼaj  chik qachʼalal ixoqiʼ ri nkʼatzin nkʼuqbʼäx kikʼuʼx. Chpan Isaías 66:13, Jehová nujnamaj riʼ rkʼë jun teʼej ri nukʼuqbʼaʼ rukʼuʼx ral. Chpan le Biblia yeqïl más tzʼetbʼäl chkij ixoqiʼ ri xekitoʼ ri nkʼaj chik ri xa yebʼison (Job 42:11). Jehová kan jaʼäl nutzʼët chë ri qachʼalal ixoqiʼ yekitoʼ ri nkʼaj chik ri kʼo jun nimaläj bʼis pa kan. Kʼo mul, ri ukʼwäy taq bʼey rkʼë jbʼaʼ ütz nkikʼtuj che rä jun qachʼalal ixöq ri kʼuqül rukʼuʼx pa ruchʼaʼäl Dios we ütz nuʼän chwäch nutoʼ chik jun qachʼalal ixöq ri najin nutäj poqän. *

12. Taq nqatoʼ jun qachʼalal, ¿achoq chwäch kʼo chë nqachajij wä qiʼ?

¹² Kantzij na wä chë taq nqatoʼ jun qachʼalal, kʼo chë nqachajij qiʼ rchë ma nqakʼutuj ta che rä ri ma nrajoʼ ta nutzjoj chqë (1 Tes. 4:11). Rma riʼ, ¿achkë ütz nqaʼän rchë yeqatoʼ chqä rchë nqakʼuqbʼaʼ kikʼuʼx ri winäq ri nkʼatzin kitoʼik? Keqatzʼetaʼ woʼoʼ naʼoj ri ye alenäq pä chpan le Biblia.

13. a) Achiʼel xqaskʼij chpan 1 Reyes 19:5 kʼa 8, ¿achkë xuʼän ri ru-ángel Jehová pa rwiʼ Elías? b) ¿Achkë rubʼanik nqakʼän qanaʼoj chrij ri ángel?

¹³ Tqakanuj rubʼanik rchë nqatoʼ jun qachʼalal ri najin ntäj poqän. Taq ri profeta Elías kʼo wä chë xanmaj äl rma rukʼaslemal xa nxiʼin wä rij, xpë jun nimaläj bʼis pa ran y rma riʼ xrajoʼ xkäm. Ye kʼa Jehová xtäq pä jun ángel rchë xukʼuqbʼaʼ rukʼuʼx. Ri ángel meqʼän rukïl wäy xyaʼ che rä ri profeta chqä xuʼij che rä chë twaʼ (taskʼij ruwäch 1 Reyes 19:5-8 *). Ri xbʼanatäj rkʼë Elías nuyaʼ qa jun utziläj tzʼetbʼäl chqawäch: kʼo mul, ma nkʼatzin ta kan achkë nqaʼän rchë nqatoʼ jun qachʼalal ri najin ntäj poqän. Rkʼë jbʼaʼ nqayaʼ jun rway, nqayaʼ jun koʼöl ruspanik o nqayaʼ jun ru-tarjeta ri akuchï nqaʼij wä äl che rä chë janina nqaloqʼoqʼej. Ütz yeqaʼän spanïk achiʼel riʼ we nqanaʼ röj chë kʼayewal nuʼän chqawäch nqtzjon rkʼë jun winäq chrij ri nunaʼ.

14. ¿Achkë chik jun naʼoj nuyaʼ qa chqë ri xbʼanatäj rkʼë Elías?

¹⁴ Tqabʼanaʼ chë ri winäq ri xebʼan tzʼil taq bʼanobʼäl rkʼë taq kʼa akʼal na, xtnaʼ chë majun chik jun ri xtbʼanö ri itzelal riʼ rkʼë. Tqatzʼetaʼ chik jmul ri xbʼanatäj rkʼë Elías. Jehová xyaʼ ruchqʼaʼ rchë xuʼän äl jun mamaʼ bʼey ri napon kʼa Horeb, ri akuchï Jehová chqä ri tinamït Israel xkijkibʼaʼ qa kitzij chkiwäch kʼïy junaʼ qa. Chpan ri juyuʼ riʼ, Elías xnaʼ na wä chë majun jun itzelal xtbʼanatäj rkʼë, rma ri yeʼajowan nkikamsaj kʼa näj xekanaj wä qa. ¿Achkë naʼoj nuyaʼ qa riʼ chqawäch? We nqajoʼ nqatoʼ jun winäq ri xebʼan tzʼil taq bʼanobʼäl rkʼë ojer, naʼäy kʼo chë nqaʼän chë nkinaʼ chë majun chik jun xtbʼanö jun itzelal riʼ kikʼë. Jun tzʼetbʼäl. Ri ukʼwäy taq bʼey kʼo chë ma nkimestaj ta chë ri winäq jalajöj rubʼanik yechʼobʼon. Rkʼë jbʼaʼ jun qachʼalal ixöq más jaʼäl xtnaʼ xtzjoj ri xbʼanatäj rkʼë we kʼo chrachoch. Ye kʼa, rkʼë jbʼaʼ, jun chik más jaʼäl xtnaʼ xtzjoj riʼ we kʼo pa Salón del Reino.

15, 16. ¿Achkë ntel chë tzij nayaʼ axkïn che rä jun winäq?

¹⁵ Tqatamaj nqayaʼ qaxkïn. Le Biblia nuyaʼ re naʼoj reʼ chqë: «Tjeʼ ya reʼ pa ijolon wachʼalal ri janina yixinwajoʼ: jontir ri winäq kʼo chë nkiyaʼ kixkïn, ye kʼa kʼo chë ma chanin ta yetzjon apü chqä ma chanin ta npë kiyowal» (Sant. 1:19). ¿Qataman röj nqayaʼ qaxkïn? Rkʼë jbʼaʼ nqachʼöbʼ chë ri nayaʼ axkïn ntel chë tzij majun naʼän ta, natzuʼ achkë najin ntzjon awkʼë chqä majun naʼij ta apü. Ye kʼa ri nayaʼ axkïn kʼo más ntok chpan. Tqatzʼetaʼ achkë xuʼän Jehová rkʼë Elías. Taq Elías xuʼij ronojel ri nyaʼö bʼis pa ran, Jehová xyaʼ ruxkïn che rä. Xqʼax chwäch chë ri profeta ruxiʼin wä riʼ, nunaʼ wä chë xa ruyonïl kʼo chqä chë majun xkʼatzin wä ronojel ri rubʼanon pä. Rkʼë ajowabʼäl, Jehová xtoʼ Elías rchë xkowin xresaj pa rujolon ronojel ri  nyaʼö wä bʼis pa ran. Ke riʼ, Jehová xkʼüt chë xyaʼ ruxkïn che rä Elías (1 Rey. 19:9-11, 15-18).

¹⁶ Taq najin nqakʼoxaj jun winäq ri xebʼan tzʼil taq bʼanobʼäl rkʼë taq kʼa akʼal na, ¿achkë rubʼanik nqakʼüt ri qajowabʼäl chqä ri qajoyowanïk chwäch? Kʼo mul, xa xuʼ rkʼë jun kayoxiʼ taq tzij nqakʼüt apü chwäch ri najin nqanaʼ. Rkʼë jbʼaʼ ütz nqaʼij reʼ che rä: «Janina bʼis nyaʼ pa wan ri xbʼanatäj awkʼë. Majun ta rma ke riʼ nbʼan che rä jun ti-akʼal». Y, rchë ütz ütz nqʼax chqawäch ri najin nuʼij chqë, rkʼë jbʼaʼ ütz nqaʼij che rä chë tqrtoʼ rchë nqʼax chqawäch ri najin nutzjoj chqë, o rkʼë jbʼaʼ ütz nqaʼij che rä: «Taq najin natzjoj reʼ chwä, ya reʼ xqʼax chi nwäch..., ¿ke riʼ?». Tzij achiʼel riʼ, xtukʼüt chwäch ri winäq chë rkʼë ajowabʼäl najin nqayaʼ qaxkïn che rä, chqä chë najin nqatäj qaqʼij rchë nqʼax chqawäch ri najin nutzjoj chqë (1 Cor. 13:4, 7).

17. ¿Achkë rma janina ruqʼij chë ma chanin ta nqtzjon apü chqä chë ma nikʼo ta qakʼuʼx kikʼë ri qachʼalal?

¹⁷ Ye kʼa tqatjaʼ qaqʼij rchë ma chanin ta nqtzjon apü. Ma tqaqʼät ta rutzij ri winäq rchë nqapixabʼaj o rchë nqachojmij ri runaʼoj. Chqä ma tikʼo ta qakʼuʼx rkʼë. Taq Elías xuʼij che rä Jehová ronojel ri kʼo pa ran, ryä kan kuw taq tzij xerksaj rma janina wä nbʼison. Jbʼaʼ chrij riʼ, taq Jehová xukʼuqbʼaʼ yän rukʼuʼx, Elías xkamluj chik jmul ronojel ri xuʼij yän che rä (1 Rey. 19:9, 10, 13, 14). Chrij reʼ nqakʼän chik jun qanaʼoj. Ye kʼo jojun winäq ri kʼo jun nimaläj bʼis pa kan ütz nkinaʼ nkitzjoj kʼïy mul ri xkiqʼaxaj. Taq nbʼanatäj riʼ, tqabʼanaʼ achiʼel Jehová, tqayaʼ qaxkïn chkë chqä ma tikʼo qakʼuʼx kikʼë. Pa rukʼexel nqaʼij apü achkë ta rubʼanik nusöl rukʼayewal, xa tqakʼtuʼ ajowabʼäl chqä joyowanïk chwäch (1 Ped. 3:8).

18. ¿Achkë chë chʼonïk xtkikʼuqbʼaʼ rukʼuʼx jun winäq ri najin ntäj poqän, chqä achkë rma?

¹⁸ Qchʼö qʼanäj rkʼë Jehová rkʼë ri qachʼalal ri najin ntäj poqän. Ri winäq ri kʼo jun nimaläj bʼis pa ran rkʼë jbʼaʼ kʼayewal nuʼän chwäch nuʼän ruchʼonïk. Rkʼë jbʼaʼ nunaʼ chë ma taqäl ta chrij nchʼö rkʼë Jehová. We nqajoʼ nqatoʼ, qchʼö qʼanäj rkʼë Jehová rkʼë ri qachʼalal chqä tqaksaj ri rubʼiʼ. Tqaʼij che rä Jehová chë janina nqajoʼ chqä chë pa congregación janina nloqʼoqʼëx. Chqä tqaʼij che rä chë tutoʼ ri qachʼalal rchë nunaʼ uxlanen chqä rchë  nkʼuqeʼ pä rukʼuʼx. Chʼonïk achiʼel riʼ, janina xtkikʼuqbʼaʼ rukʼuʼx (Sant. 5:16).

19. ¿Achkë xtqtoʼö rchë xkeqïl utziläj taq tzij taq xtqakʼuqbʼaʼ rukʼuʼx jun winäq?

¹⁹ Keqaksaj tzij ri nukʼuqbʼaʼ kikʼuʼx ri qachʼalal. Tqachʼobʼoʼ naʼäy ri achkë xtqaʼij apü. Ri tzij ri ma nachʼöbʼ ta naʼij apü xa ye sokon, ye kʼa ri utziläj taq tzij yekiʼän utzil (Prov. 12:18). Rma riʼ, tqakʼtuj che rä Jehová chë tqrtoʼ rchë xkeqaksaj utziläj taq tzij ri xtukʼuqbʼaʼ rukʼuʼx jun winäq ri achiʼel ta sokotajnäq. Ma tqamestaj chë ri tzij ri más kichqʼaʼ ya riʼ ri ye kʼo chpan le Biblia, rma yë Jehová yayon pä chqë (Heb. 4:12).

20. Rma ri kʼayewal kiqʼaxan pä pa kikʼaslemal, ¿achkë rkʼë jbʼaʼ kʼo chwäch kan jojun winäq, chqä achkë nqarayij nqanataj chkë?

²⁰ Rma ri tzʼil taq bʼanobʼäl xebʼan kikʼë taq kʼa ye akʼalaʼ na, jojun winäq rkʼë jbʼaʼ kʼo chwäch kan chë xa ye tzʼil, majun kiqʼij ta o chë majun achkë yeʼajowan ta. Y rkʼë jbʼaʼ nkinaʼ chë ma taqäl ta chkij nkʼut ajowabʼäl chkiwäch. Kantzij na wä chë riʼ kan jun mamaʼ tzʼukün tzij. Rma riʼ, tqaksaj le Biblia rchë nqanataj chkë chë janina kiqʼij chwäch Jehová (tatzʼetaʼ ri recuadro « Textos ri ye kʼo chpan le Biblia ri nkikʼuqbʼaʼ qakʼuʼx»). Tnatäj chqë chë taq ri profeta Daniel xnaʼ chë majun chik ruchqʼaʼ ta chqä xpë jun nimaläj bʼis pa ran, Jehová xtäq pä jun ángel rchë xukʼuqbʼaʼ rukʼuʼx. Ryä nrajoʼ wä chë Daniel nutamaj chë janina ruqʼij chwäch chqä chë janina nuloqʼoqʼej (Dan. 10:2, 11, 19). Y Jehová ma rujalon ta runaʼoj. Chwäch ryä, ri qachʼalal ri najin nkitäj poqän kan janina kiqʼij.

21. a) ¿Achkë kiyoʼen ri winäq ri yekiʼän tzʼil taq bʼanobʼäl kikʼë ri akʼalaʼ, ye kʼa ma nkitzolij ta kiʼ? b) Ye kʼa komä, ¿achkë kʼo chë nqaʼän?

²¹ Taq nqakʼuqbʼaʼ kikʼuʼx ri qachʼalal, najin nqanataj chkë chë Jehová ya riʼ jun Dios ri janina ajowabʼäl kʼo rkʼë. Chqä majun bʼëy tqamestaj chë ryä jun Dios ri pa ruchojmil nuʼän jontir. Majun ta jun itzelal ewatäl chwäch chqä jontir nutzʼët. Y ri winäq ri yekiʼän tzʼil taq bʼanobʼäl kikʼë ri akʼalaʼ, ye kʼa ma nkitzolij ta kiʼ, Jehová xtchüp kiwäch (Núm. 14:18). Ye kʼa komä, tqabʼanaʼ ronojel ri kʼo pa qaqʼaʼ rchë nqakʼüt ajowabʼäl chkiwäch ri winäq ri xebʼan tzʼil taq bʼanobʼäl kikʼë taq kʼa ye akʼalaʼ na. Xa jbʼaʼ chik apü, ronojel ri kʼayewal riʼ xa xkeqamestaj chqä ma xkeʼapon ta chik pa qan (Is. 65:17). Jehová xtchojmij ronojel ri itzelal xebʼan chkë ri rusamajelaʼ rma Satanás chqä ruwinaq. Kantzij na wä chë ya riʼ kan nukʼuqbʼaʼ qakʼuʼx.