1-2. (a) Njik’eyembilan e malee̱ ná bato ba benama ba mayabane̱ ńo̱ng’a kusa belo̱ko̱medi, na ka ni dongame̱n o lo̱ko̱ bape̱pe̱ e? (b) Ne̱ni bana bō̱ ba yo̱kino̱ senga sese e?

BATO ba benama be̱se̱ ba mayabane̱ ńo̱ng’a belo̱ko̱medi, name̱ne̱ pe̱ na ka ni dongame̱n o lo̱ko̱ bape̱pe̱. K’eyembilan, muna nusadi a kwedi te̱ ke̱ e o loko nde a dosea o dibo̱ngo̱, a mala nde bupe̱ ńango to̱ sango na mbembe. Bayedi bao ba titi ná ba bo̱lise̱ y’ebango, nde be ná ba lo̱ko̱ mo̱. Be ná ba baise̱ mo̱ nje e boli, ba tuta mo̱ miso̱di, ba lo̱ko̱ mo̱ na byala, ba le̱le̱ mo̱, yen ebe ba we̱le̱ mo̱ bwanga o y’ebango to̱ kaka mo̱. Muna a mese̱le̱ so̱ mbembe dibokime̱ne̱, pondapo̱ a botea pe̱te̱ loko. Na ponda, y’ebango e mabo̱.

² Nde ponda iwo̱, bana ba masenga sese ni buku ni. Ba yo̱ki nangane̱ bō̱. Be ná ba nangane̱ babo̱ ngedi po̱ to̱ ngedi jita mimbu mi tomba. E be̱ to̱ ne̱, nika e make̱ babo̱ ebango o mulema e maje̱ pond’a bwaba. O ngedi iwo̱, mubole̱ nika a madamabe̱le̱, a we̱le̱be̱ o beboa. O yine̱ pe̱, ye nde biana mubole̱ nika a si makusa beko̱kisedi to̱ bō̱. Nde to̱ e be̱ nde ná a pomane̱ ko̱kisabe̱, sese a sengise̱no̱ muna ńe ná e ja nate̱na o bokoka bao.

3. Ka nje te̱ e tilabe̱no̱ o 2 Korinto 1:3, 4, nje Yehova a mapulano̱ e, njika myuedi pe̱ di malano̱ jombwea e?

³ Yete̱na kriste̱n ba nangane̱no̱ ke̱ e dia muna e dia e manane̱ y’ebango a mulema, nje ye ná yongwane̱ mo̱ e? (Langa 2 Korinto 1:3, 4.) Yehova a mapula ná mido̱ngi mao mi kuse ndolo na belo̱ko̱medi. Jombweye so̱ myuedi milalo: (1) Ońola nje ba ba nangane̱no̱ ke̱ ba dia bana ba  be̱nno̱ ńo̱ng’a belo̱ko̱medi e? (2) Nja ńe ná nu lo̱ko̱ babo̱ e? (3) Ne̱ni jeno̱ ná di lo̱ko̱ babo̱ e?

4-5. (a) Ońola nje yeno̱ mweńa o so̱ṅtane̱ ná bana be diwengisan jita na batudu ba bato e? (b) Ońola nje yeno̱ muna ba nangane̱no̱ ndutu o lakisane̱ bato bape̱pe̱ e?

⁴ Batudu ba bato bō̱ ba nangane̱no̱ ke̱ ba dia bana ba dia te̱ nde ba be̱n ńo̱ng’a belo̱ko̱medi to̱ná nika e máno̱ngo̱no̱ mimbu jita. Ońola nje e? Ná di so̱ṅtane̱, jangame̱n se̱le̱ so̱ṅtane̱ ná bana be diwengisan jita na batudu ba bato. Sese e yo̱ki tapa muna o mbadi ye diwengisan jita na mutud’a moto ba sengise̱no̱ sese. Jombweye byembilan bō̱.

⁵ Bana ba be̱n ńo̱ngi o be̱ne̱ mulatako ma bo̱ibo̱i na ba ba mombweye̱ na be o kokise̱ babo̱, na lakisane̱ pe̱ babo̱. Yi ńai a mulatako i mabola ná bana be̱ne̱ ná ba tatabe̱, yokwe̱le̱ pe̱ babo̱ o lakisane̱ ba bena ba to̱ndi babo̱. (Mye. 22:10) Nje ye ndutu ye nde ná, o bolongi bana ba majano̱ nde ba yo̱kino̱ nangane̱ babo̱, babole̱ nika pe̱ be nde ponda ye̱se̱ belongi ba mbia na mako̱m ma batabata. Sengise̱ la muna nu lakisane̱ wa sese, di mabola ná e be̱ nu muna ndutu o lakisane̱ bato bape̱pe̱, to̱ ombusa mimbu jita.

6. Ońola nje nangane̱ la bana leno̱ njo na bobe e?

⁶ Bana ba titi ná ba tata babo̱me̱ne̱, nangane̱ la bana pe̱ le njo na bobe jita. Ńakisane̱ la bana ná ba be̱ne̱ lata la mome na muto, mimbu jita oboso ná ba mabe̱ ńai ni májoe̱ o ńolo, o besengedi, na o mo̱nge̱le̱ o bola nika oteten a diba, di masengise̱ babo̱ sese ninde̱ne̱. Nangane̱ la babo̱ le ná di yua mbad’abu ńa je̱ne̱ lata la mome na muto, ńa je̱ne̱ babo̱me̱ne̱, to̱ ńa je̱ne̱ to̱ njika moto ńe ná nu pula sisea babo̱ be̱be̱.

7. (a) Ońola nje e bo̱bino̱ ná munangane̱ muna a wo̱nde mo̱ e, ne̱ni pe̱ a mabolano̱ nika e? (b) Nje yi ńai a mpoṅ i mawanano̱ e?

⁷ Bana ba titi ná ba dutea, to̱ so̱ṅtane̱ ka batudu ba bato, to̱ mo̱me̱ne̱ jemba mbeu a ńolo na samba pe̱ mo̱. (1 Kor. 13:11) Ye so̱ banangane̱ bana lambo di bo̱bi o wo̱ndo̱ babo̱. Banangane̱ bana ba mokwe̱le̱ babo̱ mpoṅ, k’eyembilan, ná babo̱me̱ne̱ nde be njo̱m, ná nika e s’angame̱n biane̱, ná to̱ moto a si me̱nde̱ dube̱ babo̱ to̱ jongwane̱ babo̱, ná muna na mutud’a moto be ná ba lata o lee̱le̱ ná ba to̱ndo̱ne̱. Nika e me̱nde̱ no̱ngo̱ne̱ muna mimbu jita ná a so̱ṅtane̱ ná nika ńe̱se̱ e ta nde mpoṅ. Ni ńai a muna ńe ná ńo̱nge̱le̱ o bokoka bao ná a titi pe̱ ná a be̱ne̱ mulatako ma bwam na to̱ moto, to̱ mo̱me̱ne̱ na Loba. A me̱ne̱ nde biana mo̱ nde e njo̱m to̱ná ba sengise̱no̱ mo̱ sese, na ná a s’angame̱n to̱ndo̱be̱ to̱ kusa lo̱ko̱mea.

8. Ońola nje jeno̱ ná di be̱ mbaki ná Yehova e ná a lo̱ko̱ ba bena ba sengise̱no̱ sese e?

⁸ Man me̱se̱ ma mongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ ońola nje ba bena ba nangane̱no̱ ke̱ ba dia bana, ba matakano̱ pond’a bwaba. E se̱ bobe nika ńeno̱ e! Bon bobe bwena bo lań wase ńe̱se̱ bo mabonde̱ omo̱ńmo̱ń ná je nde o mińa misukan, ponda ńena jita ba ‘si be̱nno̱ ndolo,’ na ńena ‘bato ba bobe na balemse̱ bato ba me̱nde̱no̱ benga bola bobe.’ (2 Tim. 3:1-5, 13) Myano ma Satan me bobe na mbale̱, ye pe̱ ndutu ke̱ bato ba mabola nje e do̱lisan Diabolo. Nde, Yehova e ngińa buka Satan na baboledi bao. A bi misomba ma Satan. Je ná di be̱ mbaki ná Yehova a bi bwambwam sese di be̱nno̱, e pe̱ ná a wanea biso̱ lo̱ko̱mea di be̱nno̱ ńo̱ngi. Nika ńe biso̱ bonam o bolea “Loba la lo̱ko̱mea le̱se̱, nu malo̱ko̱me̱ye̱ biso̱ o ndut’asu ye̱se̱, ná biso̱ pe̱ di we̱le̱  lo̱ko̱me̱ye̱ ba bena be o to̱ njika ndutu na di lo̱ko̱mea me̱ne̱ lena biso̱me̱ne̱ di kusanno̱ Loba.” (2 Kor. 1:3, 4) Nja so̱ Yehova a mabolane̱no̱ o wana lo̱ko̱mea e?

9. Bupisane̱ byala ba Kiṅe̱ David be o Myenge 27:10, nje Yehova a me̱nde̱no̱ bola ońola bana ba si mombweano̱ ka nje te̱ yangame̱nno̱ e?

⁹ Bana bayedi ba si mombweano̱ ka nje te̱ yangame̱nno̱, to̱ bena belongi ba mbia to̱ mako̱m ma batabata ba nangane̱no̱ ba be̱n tobotobo ńo̱ng’a lo̱ko̱mea. David a ta a bia ná je ná di be̱ mbaki ná Yehova a malo̱ko̱ biso̱ ponda ye̱se̱. (Langa Myenge 27:10.) David a ta a be̱ne̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ be̱ Sango a ba bena mbia mi si mombweano̱. Ne̱ni Yehova a mabolano̱ nika e? A mabolane̱ nde baboledi bao ba jemea. Bonasango na bonańango asu o mwemba be nde mbia masu ma mudī. Yesu a kwali ná ba bena ba lati na mo̱ o jowe̱ Yehova be nde mo̱ bonasango, bonańango, na bańango.​—Mat. 12:48-50.

10. Ne̱ni Paulo a to̱pedino̱ ońol’ebol’ao e?

¹⁰ Jombweye eyembilan a ni ńai a mulatako ma mbia oteten a mwemba. Ńamuloloma Paulo a ta nde mutudu ńa ngiń’ebolo na ńa jemea. A boli eyembilan a bwam, a tutabe̱le̱ pe̱ na mudī musangi o langwea bape̱pe̱ ná bembilane̱ mo̱ ka nje te̱ mo̱ pe̱ embilane̱no̱ Kristo. (1 Kor. 11:1) Maka ne̱ni a to̱pedino̱ ońol’ebol’ao ka mutudu, mo̱ ná: “Di ta nde oteten ańu na mwē̱, kana ńango a mabongwano̱ mye̱nge̱ mao ma bana.” (1 Tes. 2:7) We̱nge̱ batudu pe̱ be ná ba bolane̱ byala ba muyao, ba mwē̱, ke̱ ba mabolane̱ Bibe̱l o lo̱ko̱ ba bena ba be̱n ńo̱ng’a jongwane̱.

11. Nje e malee̱ ná seto̱ batudu buka te̱ nde be ná ba wana lo̱ko̱mea e?

¹¹ Mo̱ batudu buka te̱ nde be ná ba lo̱ko̱ ba ba nangane̱no̱ ke̱ ba dia bana e? Ke̱m. Biso̱ be̱se̱ di be̱n m’bē̱ ma “lo̱ko̱me̱ye̱ mō̱ na nune̱.” (1 Tes. 4:18) Bonańango bou o mudī tobotobo be ná bembe̱ bane̱ bonańango ba be̱n ńo̱ng’a lo̱ko̱mea. E  te̱nge̱n so̱ ná Yehova Loba a kobisane̱ mo̱me̱ne̱ na ńango a muna nu malo̱ke̱ mun’ao. (Yes. 66:13) Bibe̱l e bambe̱ byembilan ba bito ba lo̱ki ba bena ba ta o ndutu. (Hiob 42:11) E se̱ muńe̱nge̱ Yehova eno̱ o je̱ne̱ bonańango ba malo̱ko̱ bane̱ be o janane̱ bebango ba mulema e! O ngedi iwo̱, batudu be ná ba sisea munańango ńou o mudī o mbasan o baise̱ mo̱ nga e ná ongwane̱ munańango nupe̱pe̱ ńe o take̱ ońola nika. *

12. Nje di s’angame̱nno̱ bola e?

¹² Niponda jeno̱ keka jongwane̱ munasango to̱ munańango, di s’angame̱n baise̱ mo̱ mambo mena me nde mo̱ esoka. (1 Tes. 4:11) Nje jeno̱ ná di bola ońola ba ba be̱n ńo̱ng’a belo̱ko̱medi na ba mapule̱ pe̱ jongwane̱ e? Jombweye mbad’a wana lo̱ko̱mea itanu Betiledi be mabolano̱.

13. Ka nje te̱ e tilabe̱no̱ o 1 Kiṅe̱ 19:5-8, nje ange̱l a Yehova e boledino̱ Elia e, ne̱ni pe̱ jeno̱ ná jembilane̱ ni ange̱l e?

¹³ Bola lambo di mongwane̱ moto ńe o take̱. Niponda muto̱ped’a mudī Elia a tano̱ a ńa mīla o sunga longe̱ lao, mulema mu ta mu bo̱bo̱ mo̱ o dime̱ne̱ lena a pulino̱ wo̱. Na Yehova a loma ange̱l a ngińa o pe̱pe̱le̱ mo̱. Ni ange̱l e boli lambo o jongwane̱ mo̱. E boli Elia da la wea, ńembe̱ pe̱ mo̱ ná a de. (Langa 1 Kiṅe̱ 19:5-8.) Mi myango mi mabonde̱ mbale̱ ńe wa muse̱ṅ: Ponda iwo̱ tet’a eboled’a muyao ye ná e wanea moto jongwane̱ dinde̱ne̱. Pondapo̱ mo̱njo̱ ma da, son a jabea, to̱ tila byala ba belo̱ko̱medi le ná di bola nu nu ńo̱sedi o mulema mbaki ná di to̱ndi mo̱, di mombwea pe̱ mo̱. Yete̱na di mabwa maladi o kwalea ońola mambo ma mabwese̱ mo̱ ndutu, to̱ mena ma mombweye̱ longe̱ lao je te̱ nde ná di wanea mo̱ lo̱ko̱mea tongwea na lambo diwo̱ la man di to̱pedino̱.

14. Nje di mokwano̱ o myango ma Elia e?

¹⁴ Bola ba ba ńo̱sedi o mulema mbaki na lo̱ko̱mea. Je ná di busane̱ belēdi bepe̱pe̱ o myango ma Elia. Yehova a boli nu muto̱ped’a mudī jongwane̱ di ta di pula mo̱ o mbad’a betańsedi ná a dangwe nate̱na o Mudongo ma Horeb. Yen ebe Elia a kusi mbaki o y’epolo e ta e po̱to̱, we̱ni Yehova a tano̱ a ńo̱ male na tumba lao bebwea ba mimbu oboso ba ponda. A sengi na mo̱me̱ne̱, yen ebe ná a timbi po̱to̱ etum na ba ba ta ba pulise̱ longe̱ lao. Njika belēdi jeno̱ ná di busane̱ e? Di mapula te̱ lo̱ko̱ ba ba nangane̱no̱ ke̱ ba dia bana, di se̱le̱ jongwane̱ babo̱ ná ba be̱ne̱ mbaki. K’eyembilan, batudu ba si dimbea ná bele̱ la munańango nu ńo̱sedi o mulema o da to̱ o ńo̱ dibonde la ko̱fi le ná di bola mo̱ mbaki na lo̱ko̱mea buka kwalisane̱ la mo̱ o ndabo nisadi ńa Ndabo a Janea. Nupe̱pe̱ e nde ná a to̱ndo̱ kwalea nika o Ndabo a Janea.

15-16. Nje be̱ la mubie̱ lambe̱ toi ńa bwam di mapulano̱ kwala e?

¹⁵ Be̱ mubie̱ lambe̱ toi ńa bwam. Bibe̱l e mabola biso̱ din jome̱le̱ ná: “Moto na moto angame̱n be̱ makwasi o senga, nde muńo̱ngo̱ o to̱po̱.” (Yak. 1:19) Mo̱ je nde babie̱ lambe̱ toi ba bwam e? Je ná jo̱nge̱le̱ ná, ná di be̱ mubie̱ lambe̱ toi ńa bwam jangame̱n nde sengane̱ bane̱ buka te̱ esibe̱ to̱po̱ to̱ lambo. Nde be̱ la mulambe̱ toi ńa bwam di mabaise̱ buka nika. K’eyembilan, Elia a sukan tele̱ye̱ Yehova mulema mao, a langwea mo̱ ne̱ni a masengano̱, na Yehova a lambe̱ye̱ mo̱ toi. Yehova a so̱ṅtane̱ ná Elia a ta a soa na  bo̱ngo̱, e̱ne̱ ná e muso̱lo̱ki, o̱nge̱le̱ pe̱ ná ebol’ao ye̱se̱ e timbi nde be̱ to̱ lambo. Yehova ongwane̱ mo̱ na ndolo o buka be besengedi be̱se̱. A lee̱le̱ ná a lambe̱ye̱ Elia toi na mbale̱.​—1 Ki. 19:9-11, 15-18.

¹⁶ Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ muyao na nded’a mulema​—be nde mbadi ipe̱pe̱ ya lee̱le̱ ndolo​—ke̱ di malambe̱ye̱ moto toi e? Ponda iwo̱, ngus’a byala ba muyao, bena be makwangwe̱le̱ mulema, be ná be langwa ne̱ni di masengano̱. Je ná di kwala ná: “Na bo ndutu jita ná o kuse nika! Muna to̱ mō̱ a s’angame̱n kusa nika!” Pondapo̱ we ná o baise̱ myuedi mō̱ to̱ miba o be̱ mbaki ná o so̱ṅtane̱ nje nu nu ńo̱sedi o mulema a kwalino̱. We ná o baise̱ mo̱ ná, “Son, we ná wongwane̱ mba o so̱ṅtane̱ nje weno̱ pula kwala e?” to̱ “Ponda o kwalino̱ nika, na so̱ṅtane̱ nde ná . . . Na so̱ṅtane̱ wa bwam e?” Yi ńai a byala ba ndolo be ná be bola nu moto mbaki ná we o lambe̱ye̱ mo̱ toi na mbale̱, ná o keke so̱ṅtane̱ mo̱.​—1 Kor. 13:4, 7.

17. Ońola nje e mapulano̱ ná di be̱ we̱lisane̱ na “muńo̱ngo̱ o to̱po̱” e?

¹⁷ Angame̱ye̱ ná o be̱ “muńo̱ngo̱ o to̱po̱.” O si ke̱ mo̱ ekwali o bola mo̱ malea to̱ te̱se̱ jo̱nge̱le̱ lao. Be̱ pe̱ we̱lisane̱! Ponda Elia a sukanno̱ tele̱ye̱ Yehova mulema mao, a bolane̱ byala ba ngińa, be bonde̱ ndutu ni ta mo̱ oteten. Ombusa ponda, Yehova embe̱ dube̱ la Elia, na mo̱ a langwea pe̱te̱ mo̱ mutaka mao, na milemlem ma byala. (1 Ki. 19:9, 10, 13, 14) Njika belēdi be oten e? Ponda iwo̱ ba ba ńo̱sedi o mulema ba be̱n ńo̱ngi o langwa ngedi jita ne̱ni ba masengano̱. Ka Yehova, di be̱ we̱lisane̱ o lambe̱ toi. O mulopo ma keka langwea babo̱ nje bola, di lee̱le̱ muyao na nded’a mulema.​—1 Pet. 3:8.

18. Ne̱ni mika masu mi malo̱ko̱no̱ ba be o ndutu e?

¹⁸ Kane̱ na iwiye̱ na nu ńe oteten a ndutu. Ba bena ba ńo̱sedi o mulema be ná ba si be̱ne̱ ngudi o kane̱. Nu moto e ná e̱ne̱ ná a si dongame̱n o sisea Yehova be̱be̱. Yete̱na di mapula lo̱ko̱ ni ńai a moto,  je ná di kane̱ na mo̱, di bele̱ dina lao o muka. Je ná di langwea Yehova nate̱na njika dime̱ne̱ nu moto nu ńo̱sedi eno̱ biso̱ na mwemba tiki. Je ná di baise̱ Yehova ná ongwane̱ nu muboled’ao ńa tiki ná a be̱ne̱ pī na lo̱ko̱mea. Yi ńai a mika ye ná i lo̱ko̱ jita. ​—Yak. 5:16.

19. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ o boṅsane̱ biso̱me̱ne̱ o lo̱ko̱ nupe̱pe̱ e?

¹⁹ Po̱so̱ byala be mabo̱lise̱ na be malo̱ke̱ pe̱. Se̱le̱ dutea oboso ná o mato̱po̱. Byala be si te̱nge̱n be ná be sengise̱ moto sese. Nde ba muyao be mabo̱lise̱. (Min. 12:18) Ońola nika, kane̱ Yehova ná ongwane̱ wa o so̱ byala ba muyao, ba belo̱ko̱medi, na ba pī. O si dimbea ná eyala to̱ ewo̱ ye ngińa buka byala ba Yehova be o Bibe̱l e titi.​—Bon. 4:12.

20. Ne̱ni ba ba nangane̱no̱ ba me̱ne̱no̱ babo̱me̱ne̱ e, nje pe̱ jangame̱nno̱ jo̱nge̱le̱ babo̱ e?

²⁰ Bato bena ba nangane̱no̱ ke̱ ba dia bana, ba dube̱ ná be mbindo, ba titi mweńa, ba si to̱ndo̱be̱​—to̱ mo̱me̱ne̱ ná ba si dongame̱n o to̱ndo̱be̱. E se̱ mpoṅ munde̱ne̱ e! Ońola nika, bolane̱ Betiledi o jo̱nge̱le̱ babo̱ ná be Yehova mweńa, a to̱ndi pe̱ babo̱ jita. (Ombwa edinge̱le̱ “ Belo̱ko̱medi be mawe̱ na Betiledi.”) O̱nge̱le̱ ne̱ni ange̱l ńembe̱no̱ muto̱ped’a mudī Daniel na muyao niponda a tano̱ a ńo̱sea o mulema. Yehova a puli ná Daniel a bie ná e mo̱ tiki. (Dan. 10:2, 11, 19) Mulemlem pe̱ nde bonasango na bonańango asu ba ńo̱sedi beno̱ Yehova tiki!

21. Nje e me̱nde̱ po̱ye̱ babobe be̱se̱ ba si mate̱le̱ e, njika bedomsedi biso̱ be̱se̱ jangame̱nno̱ no̱ngo̱ o bolea ba bena ba si malee̱le̱no̱ te̱me̱ la sim e?

²¹ Niponda jeno̱ o lo̱ko̱ bape̱pe̱, je nde o jo̱nge̱le̱ babo̱ ná Yehova a to̱ndi babo̱. To̱ buńa, di si dimbea pe̱ to̱ ná Yehova e nde Loba la te̱me̱ la sim. A bi be̱se̱ bena ba nangane̱no̱, to̱ e be̱ nde ná nika e si bian na bato. Yehova a me̱ne̱ mambo me̱se̱, a si me̱nde̱ suba ko̱kise̱ babobe bena ba si mate̱le̱. (Mis. 14:18) O tatan, di bole me̱se̱ na me̱se̱ ná di lee̱le̱ ba bena ba nangane̱no̱ ndolo. O mbat’a nika, e se̱ lo̱ko̱mea yeno̱ o bia ná Yehova a me̱nde̱ bo̱lise̱ ná bambam be̱se̱ bena Satan na was’ao ba sengise̱no̱ sese! Son a ponda, man mambo ma sese ma si me̱nde̱ pe̱ jo̱ngo̱be̱le̱ ná bambam.​—Yes. 65:17.