1-2. a) Kova primer sikavela kaj o manuša tane bijame potrebaja te oven utešime hem kaj isi len sposobnost te utešinen e javeren? b) Sar tane povredime nesave čhave?

SA O MANUŠA tane bijame potrebaja te oven utešime, hem sarinen isi amen sposobnost te utešina e javeren. Na primer, keda jekh tikno čhavo ka perel hem ka povredinel pe ko pro džikote khelela peske, obično rovindor prastala ple dajate ili dadeste. Leskere roditelija našti te sasljaren leskiri rana ko pro, ama šaj te utešinen le. Šaj ka pučen le so ulo, ka kosen leskere asva, ka utešinen le, ka len le ki angali hem ka phanden leskiri rana. Odma palo adava, o čhavo čhinavela te rovel hem čak šaj palem ka khelel peske. Sar so nakhela o vreme, leskiri rana ka sasljol.

² Ama, nesave čhave tane povredime ko but postrašna načinija. Na primer, nesave tane seksualno zloupotrebime. Adava šaj te slučinel pe jekh puti ili poviše puti ko periodi taro nekobor berša. Ko solduj situacie, o zloupotrebibe mukhela bare emocionalna rane. Ponekogaš, okova so zloupotrebingja tano phanlo hem kaznimo, ama ko javera slučaija uspejnela te na ovel kaznimo. Ama čak keda nekoj sigate ka ovel kaznimo, o čhavo so sine zloupotrebimo ponadari da šaj te osetinel o posledice čak keda ka ovel vozrasno manuš.

3. a) Sprema 2. Korinkjanite 1:3, 4, so mangela o Jehova? b) Kola pučiba ka dikha ki akaja statija?

³ Ako nesavo phral ili phen sine zloupotrebime sar čhave hem adaleske ponadari da osetinena emocionalno dukh, so šaj te pomožinel lenge? (Čitin 2. Korinkjanite 1:3, 4.) Jasno tano kaj o Jehova mangela leskere skapocena sluge te dobinen o mangipe hem i uteha  so valjani lenge. Adaleske te dikha akala trin pučiba: 1) Soske valjani uteha okolenge so sine zloupotrebime sar čhave? 2) Koj šaj te utešinel len? 3) Sar šaj amen te utešina len?

4-5. a) Soske tano važno te haljova kaj o čhave tane but porazlična taro vozrasna? b) Sar vlijajnela o zloupotrebibe upro e čhaveskiri doverba ko javera?

⁴ Nesave manušenge so sine zloupotrebime sar čhave ponadari da valjani uteha iako ottegani nakhle but berša. Te šaj te haljova soske tano adava agjaar, prvo mora te ovel amen ki godi kaj o čhave tane but porazlična taro vozrasna. But puti nesavi lošno postapka but pojaver vlijajnela upro jekh čhavo nego upro jekh vozrasno manuš. Te dikha nekobor pričine.

⁵ E čhaven isi len potreba te oven paše adalencar so grižinena pe lenge džikote bajrovena hem te verujnen ki lende. Adava pomožinela e čhavenge te osetinen pe bezbedna hem te sikljoven te ovel len doverba ko okola so mangena len (Ps. 22:9). Žalno tano adava so o čhave najčesto tane zloupotrebime ko plo kher, obično taro adala soj lenge paše familija ili amala. Keda o čhavo tano zloupotrebimo nekastar kaske so verujnela, šaj beršencar palo adava te na ovel le doverba ki nikaste.

6. Soske o seksualno zloupotrebibe tano surovo hem anela bari šteta e čhavenge?

⁶ O čhave šaj polokhe te oven povredime. O seksualno zloupotrebibe tano surovo hem anela bari šteta. E čhavenge kerela pe bari šteta ako nekoj terinela len ko seksualna postapke but berša angleder te oven fizički hem emocionalno zrela te šaj te ovel len seksualna odnosija ko brako. O zloupotrebibe šaj te vlijajnel negativno upro adava sar ka dikhen ko seksualna odnosija. Šaj te kerel te osetinen pe kaj na vredinena ništo hem te na ovel len doverba ki nikaste.

7. a) Soske tano lokho jekhe zlobno manušeske te hovavel jekhe čhave, hem kola opasna hovajba šaj te vakerel leske? b) Kola tane o posledice taro adala hovajba?

⁷ E čhaven nane len celosno razvimi sposobnost te proceninen o bukja, te anen odluke, te pendžaren o opasnostija hem te izbeginen len (1. Kor. 13:11). Adaleske tano but lokhe jekhe zlobno manušeske te hovavel hem te zloupotrebinel jekhe čhave. Adala so zloupotrebinena čhaven vakerena lenge opasna hovajba. Na primer, hovavena e čhaven kaj tane ola korkori kriva bašo adava soj zloupotrebime, kaj na smejnena te vakeren nikaske bašo adava so ulo, kaj nikoj nane te verujnel len hem nane te pomožinel len ako vakerena kaj tane zloupotrebime. Isto agjaar, hovavena e čhaven kaj tano normalno jekh vozrasno manuš te ovel le seksualna odnosija čhavea soske agjaar sikavena peske kaj čače mangena pe. Asavke hovajba šaj te keren o čhavo te razmislinel ko pogrešno način. E čhaveske ka valjanen but berša te šaj te haljovel kaj adala bukja so vakergja leske adava so zloupotrebingja le tane hovajbe. Džikote bajrola, o čhavo šaj te osetinel pe krivo hem te mislinel kaj na zaslužinela nekoj te mangel le ili te utešinel le.

8. Soske šaj te ova sigurna kaj o Jehova šaj te utešinel okolen so sine zloupotrebime?

⁸ Akava jasno sikavela soske okola so sine seksualno zloupotrebime trpinena posledice beršencar. Akaja postapka tani čače zlobno! Adava so ko sveto isi sa poviše čhave soj zloupotrebime tano baro dokaz kaj živinaja ko posledna dive — vreme keda but džene „nane te mangen ple familija“ hem keda „o lošna hem o hovavne manuša ka oven taro lošna ko pološna“ (2. Tim. 3:1-5, 13). O Satana koristinela but zlobna taktike te povredinel amen. A but tano žalno so nesave manuša da postapinena agjaar sar so mangela o Beng. Ama, o Jehova tano but posilno taro Satana hem taro leskere sluge. Ov sekogaš džanela so kerela o Satana. Šaj  te ova sigurna kaj o Jehova točno džanela kobor cidaja, hem šaj te del amen i uteha so valjani amenge. Amenge tano baro bereketi so služinaja e Devleske kova so dela amen uteha ki sekoja amari nevolja, „te šaj amen te utešina okolen soj tane ki bilo savi nevolja, e isto utehaja kolaja so o Devel utešinela amen“ (2. Kor. 1:3, 4). Te dikha preku kaste o Jehova dela uteha.

9. Sprema o lafija e Davideskere soj pišime ko Psalm 27:10, so ka kerel o Jehova okolenge so sine zapostavime tari pli familija?

⁹ Okola so sine zloupotrebime nekastar soj lenge paše ili okola so lengere roditelija džanena sine kaj nekoj zloupotrebinela len ama ništo na kergje te šaj te zaštitinen len, isi len bari potreba tari uteha. O psalmisti o David sine uverimo kaj o Jehova sekogaš utešinela ple slugen. (Čitin Psalm 27:10.) E Davide sine le doverba kaj o Jehova ka ovel Dad okolenge so sine zapostavime tari pli familija. Sar kerela adava o Jehova? Ov kerela adava preku ple sluge so služinena leske verno. Amare duhovna phralja hem phenja tane amenge sar familija. Na primer, o Isus vakergja kaj adala so služinena zaedno lea e Jehovaske tane leskere phralja, phenja hem daj (Mat. 12:48-50).

10. Sar o Pavle opišingja pli služba sar starešina?

¹⁰ Ko akava hem ko naredno pasus ka dikha ko savo način šaj o sobranie te ovel sar familija. O apostol Pavle sine bukjarno hem verno starešina. Ov dengja šukar primer, hem vodimo taro sveti duh pottikningja e javeren te džan palo leskoro primer sar so džala sine ov palo e Isuseskoro primer (1. Kor. 11:1). Primetin sar o Pavle ki jekh prilika opišingja pli služba sar starešina: „Siem sine grižliva sprema tumende, sar jekh daj koja so hraninela hem grižinela pe ple čhavenge“ (1. Sol. 2:7). Slično sar leste, o starešine kola so mangipaja grižinena pe e phralenge koristinena nežna hem ljubezna lafija keda e Biblijaja utešinena okolen kaske so valjani pomoš.

11. So sikavela kaj na valjani samo o starešine te utešinen e žrtven so sine zloupotrebime?

¹¹ Dali samo o starešine šaj te utešinen e žrtven so sine zloupotrebime? Na. Sarinen  isi amen odgovornost te utešina amen jekh jekhea (1. Sol. 4:18). O zrela phenja taro sobranie šaj but te ohrabrinen e phenjen kolenge so valjanela uteha. Ko than tano adava so o Jehova sporedingja pe sar jekh daj so utešinela ple čhave (Isa. 66:13). Ki Biblija pišinela bašo nesave džuvlja so utešingje adalen so nakhena sine taro phare situacie (Jov 42:11). O Jehova sigurno tano but bahtalo so avdive da isi hristijanke so utešinena ple duhovna phenjen kola so osetinena bari emocionalno dukh. Ko nesave slučaija o starešine šaj bizo te džanen o javera te pučen jekhe zrelo phenja dali ka šaj te utešinel nesave phenja kola so isi la bari emocionalno dukh. *

12. So na valjani te kera džikote trudinaja amen te pomožina nekaske?

¹² Džangjola pe, keda trudinaja amen te pomožina nesave phraleske ili phenjake, na valjani te puča le bašo bukja kolenge so na mangela te kerel lafi (1. Sol. 4:11). So šaj te kera adalenge so isi len potreba tari uteha hem so mangena te dobinen la? Te dikha tari Biblija pandž načinija sar šaj te utešina len.

13. a) Sprema 1. Carevite 19:5-8, so kergja jekh angeli bašo Ilija? b) So sikljovaja taro e angeleskoro primer?

¹³ Nudin lenge praktično pomoš. Ki jekh prilika keda sine leskoro životo ki opasnost, o proroko o Ilija doborom but obeshrabringja pe so čak manglja te merel. O Jehova bičhalgja leske jekh silno angeli kova so praktično pomožingja leske. O angeli dengja e Ilijaske tato hajbe hem pottikningja le te hal. (Čitin 1. Carevite 19:5-8.) Taro akava izveštaj sikljovaja jekh važno buti: ponekogaš, jekh ednostavno buti so keraja nekaske šaj but te pomožinel leske. Na primer, jekhe hajbaja, nesave tikne poklonea ili jekhe kartičkaja kolate so isi ohrabruvačka lafija šaj te sikava nekaske soj leske pharo kaj mangaja le hem kaj grižinaja amen leske. Ako nane amenge lokho te kera lafi nekasaja bašo leskere čuvstvija, šaj te sikava leske kaj mangaja le agjaar so ka kera nesave taro akala praktična bukja.

14. So šaj te sikljova taro izveštaj bašo Ilija?

¹⁴ Pomožin lenge te osetinen pe bezbedno hem šukar. Taro izveštaj bašo Ilija šaj te sikljova panda nešto. O Jehova čudoja dengja le sila te šaj te izdržinel o baro drumo dži ki planina Horiv. Šaj ko adava dur than, kote so o Jehova angleder but vekija kergja sojuz ple narodoja, o Ilija osetingja pe bezbedno. Šaj adari osetingja kaj konečno tano dovolno dur taro manuša so mangena sine te mudaren le. So sikljovaja taro akava primer? Ako mangaja te utešina adalen so sine zloupotrebime, šaj prvo ka valjanel te pomožina lenge te osetinen pe bezbedno. Na primer, o starešine na valjani te bistren kaj jekh phen so isi la emocionalno dukh šaj ka osetinel pe pobezbedno hem pošukar ako kerena laja lafi ki late khere namesto ki dvorana. A javerenge palem šaj ka ovel pošukar te keren lafi ki dvorana.

15-16. So značinela te šune šukar?

¹⁵ Šun šukar. I Biblija dela amen akava jasno sovet: „Sekova manuš valjani te ovel spremno te šunel, a pohari te kerel lafi“ (Jak. 1:19). Dali šukar šunaja e javeren? Šaj mislinaja kaj te šune nekas šukar značinela samo te dikhe le hem ništo te na vakere. Ama valjani nešto poviše taro adava. Na primer, keda o Ilija vakergja e Jehovaske kobor leske pharo, ov šunela le sine šukar. O Ilija darala sine, osetinela pe sine korkori hem mislinela sine kaj sa so kerela na vredinela. O Jehova džanela sine adava hem mangipaja pomožingja leske te pobedinel adala čuvstvija. Adalea sikavgja kaj šukar šungja e Ilija (1. Car. 19:9-11, 15-18).

 ¹⁶ Sar šaj te sikava sočuvstvo džikote šunaja nesave phenja ili phrale? Ponekogaš, nekobor obzirna hem ljubezna lafija šaj te sikaven sar osetinaja amen. Šaj te vakere: „But mange žal bašo adava so ulo tuke! Nijekh čhavo na valjani te doživinel asavko nešto!“ Šaj te puče jekh ili duj pučiba te šaj te ove sigurno kaj haliljan točno so vakerela tuke to amal. Šaj te puče le: „Taro adava so vakergjan mange haliljum kaj... dali ko adava mislinea sine?“ Asavke ljubezna pučiba šaj te uverinen le kaj šunea le šukar hem kaj trudinea tut te haljove so vakerela tuke (1. Kor. 13:4, 7).

17. Soske sekova jekh amendar valjani te ovel strplivo hem „pohari te kerel lafi“?

¹⁷ Ma bistre kaj valjani pohari te kere lafi. Ma čhinav e phrale ili e phenja džikote kerela lafi te šaj te de sovet ili te ispravine leskoro ili lakoro razmisluvanje. But tano važno te ove strplivo! Keda o Ilija konečno odlučingja te vakerel e Jehovaske so isi le ko vilo, ov sine voznemirimo hem but tažno. Palo nesavo vreme, otkeda o Jehova kergja leskiri vera pozorali, o Ilija palem ista lafencar vakergja sar osetinela pe (1. Car. 19:9, 10, 13, 14). So sikljovaja taro akava? Ponekogaš okolen so isi len emocionalno dukh poviše puti isi len potreba te vakeren sar osetinena pe. Isto sar o Jehova, amen valjani šukar te šuna len. Namesto te probina te vakera lenge sar te rešinen plo problemi, valjani te sikava sočuvstvo (1. Pet. 3:8).

18. Sar šaj amare molitve te utešinen okolen so isi len emocionalno dukh?

¹⁸ Molin tut lencar taro vilo. Keda nekoj osetinela bari emocionalno dukh, šaj nane le sila te molinel pe. Šaj mislinela kaj na zaslužinela te molinel pe e Jehovaske. Jekh način sar šaj te utešina asavke phrale ili phenja tano agjaar so ka molina amen lencar hem ki molitva ka spomnina lengoro anav. Ki molitva šaj te vakera e Jehovaske kaj amen hem o sobranie but ceninaja len. Šaj te molina e Jehova te del sila hem te utešinel ple  skapoceno sluga. Asavke molitve šaj but te utešinen (Jak. 5:16).

19. Sar šaj te spremina amen te šaj te utešina nekas?

¹⁹ Birin lafija so sasljarena hem utešinena. Razmislin šukar angleder te vakere nešto. O lafija so vakeraja len bizo te razmislina šaj but te povredinen. O obzirna lafija šaj te sasljaren (Izr. 12:18). Adaleske, molin e Jehova te pomožinel tuke te koristine lafija soj ljubezna, utešna hem so ka lokhjaren i dukh e phraleskiri ili e phenjakiri. Ma bistre kaj nekaske so isi le emocionalno dukh najviše šaj te pomožinen e Jehovaskere lafija soj pišime ki Biblija (Evr. 4:12).

20. So mislinena baši peste nesave phralja hem phenja so sine zloupotrebime, hem ko so valjani te setinkera len?

²⁰ Nesave phralja hem phenja so sine zloupotrebime tane uverime kaj ola tane kriva, kaj na vredinena ništo hem kaj nikoj na mangela len — čak kaj na zaslužinena nekoj te mangel len. Adava tano strašno hovajbe! Adaleske koristin e Devleskoro Lafi te setinkere len kaj o Jehova but mangela len. (Dikh i ramka „ Uteha taro e Devleskoro Lafi“.) Setin tut kaj jekh angeli ohrabringja e proroko e Daniele keda osetingja pe slabo hem razočarimo. O Jehova manglja leskoro verno hem manglo sluga te džanel kaj tano leske skapoceno (Dan. 10:2, 11, 19). Amare da phralja hem phenja so osetinena emocionalno dukh tane skapocena e Jehovaske!

21. a) So adžikerela okolen so postapinena lošno bizo te kainen pe? b) Dži tegani, so valjani sekova jekh amendar te ovel odlučno te kerel?

²¹ Keda utešinaja e javeren, setinkeraja len kaj o Jehova mangela len. Isto agjaar, nikogaš na valjani te bistra kaj o Jehova tano Devel e pravdakoro. Nijekh zloupotrebibe nane garavdo lestar. O Jehova dikhela sa, hem nane te mukhel okola so zloupotrebinena čhaven hem na kainena pe te nakhen bizi kazna (4. Moj. 14:18). Dži tegani, te kera sa so šaj te sikava mangipe okolenge so sine zloupotrebime. Isto agjaar, but tano utešno adava so džanaja kaj o Jehova trajno ka cidel i dukh okolendar so doživingje razna nepravde taro Satana hem leskoro sveto! Panda hari, nane više nikogaš te setina amen ko akala bukja so dukhavena (Isa. 65:17).