1., 2. a) Iz česa se vidi, da imamo ljudje naravno željo po tolažbi in sposobnost, da tolažimo druge? b) Kaj hudega se je zgodilo nekaterim otrokom?

LJUDJE imamo naravno željo po tolažbi in čudovito sposobnost, da tolažimo druge. Ko na primer otrok med igro pade in si odrgne koleno, morda začne jokati in steče k mamici ali očiju. Starša mu ne moreta pozdraviti rane, vendar ga lahko potolažita. Morda ga vprašata, kaj se je zgodilo, mu obrišeta solze, ga pomirita, objameta in mu mogoče obvežeta rano. Otrok hitro neha jokati in se morda spet začne igrati. Čez čas se rana zaceli.

² Včasih pa se otrokom zgodi nekaj veliko hujšega. Nekateri so spolno zlorabljeni. Zlorabljeni so bili morda enkrat ali pa večkrat v daljšem obdobju. V obeh primerih lahko zloraba pusti globoke čustvene rane. Včasih se tistega, ki zlorabi otroka, ujame in kaznuje. Spet drugič pa se morda zdi, da je ušel kazni. Toda tudi če se tistega, ki je zlorabil otroka, takoj kaznuje, lahko otrok čuti posledice zlorabe še dolgo za tem, ko odraste.

3. Kaj si Jehova želi, kot to piše v 2. Korinčanom 1:3, 4, in katera vprašanja bomo pregledali?

³ Kakšna pomoč je na voljo kristjanu, ki je bil v otroštvu zlorabljen in še vedno trpi zaradi čustvenih ran? (Beri 2. Korinčanom 1:3, 4.) Očitno je, da Jehova želi dati svojim služabnikom ljubezen in tolažbo, ki ju potrebujejo. Preglejmo tri vprašanja: 1. Zakaj morda tisti, ki so bili spolno zlorabljeni v otroštvu, potrebujejo tolažbo?  2. Kdo jim lahko priskrbi tolažbo? 3. Kako smo lahko pri tem, ko jih tolažimo, učinkoviti?

4., 5. a) Zakaj je pomembno, da razumemo, da so otroci drugačni od odraslih? b) Zakaj otrok, ki je bil zlorabljen, težko zaupa drugim?

⁴ Nekateri, ki so bili v otroštvu zlorabljeni, morda še vedno potrebujejo tolažbo, čeprav je minilo že veliko let. Zakaj? Da bi to razumeli, se moramo zavedati, da se otroci zelo razlikujejo od odraslih. Zloraba običajno vpliva na otroke povsem drugače kot na odrasle. Poglejmo si nekaj primerov.

⁵ Otroci morajo razviti tesen in zaupen odnos s tistimi, ki jih vzgajajo in skrbijo zanje. Tako se otrok počuti varnega in se nauči zaupati tistim, ki ga imajo radi. (Ps. 22:9) Na žalost do zlorabe največkrat pride v družini in pogosto otroka zlorabijo ožji družinski člani ali družinski prijatelji. Kadar je otrokovo zaupanje izdano, otrok še leta kasneje težko komur koli zaupa.

6. Zakaj je spolna zloraba kruta in škodljiva?

⁶ Otroci so ranljivi in spolna zloraba je kruta in škodljiva. Če se otroka sili v spolnost veliko let prej, preden je fizično, čustveno in duševno pripravljen na spolne odnose znotraj zakonske zveze, mu to lahko povzroči veliko škode. Spolna zloraba lahko hudo popači to, kako otrok gleda nase, na spolnost ali na vsakega, ki bi mu želel biti blizu.

7. a) Zakaj izprijenim in sleparskim posameznikom ni težko zapeljati otroka in kako morda to storijo? b) Kaj morda takšne laži povzročijo?

⁷ Otroci še nimajo povsem razvite sposobnosti, da logično razmišljajo, sprejemajo odločitve ter prepoznajo nevarnost in se ji ognejo. (1. Kor. 13:11) Zato izprijenim in sleparskim posameznikom ni težko otroka zavesti in ga nato zlorabiti. Takšen posameznik otroku govori škodljive laži, na primer, da je za zlorabo kriv otrok sam, da za zlorabo ne sme nikomur povedati, da mu ne bo nihče verjel oziroma pomagal, če pove za zlorabo, ali da je spolnost med otrokom in odraslim naraven izraz iskrene ljubezni. Otrok bo morda potreboval veliko let, preden bo razumel, da so vse to bile le laži. Tako lahko odrašča v prepričanju, da je poškodovan, umazan in nevreden ljubezni ali tolažbe.

8. Zakaj smo lahko prepričani, da Jehova lahko priskrbi tolažbo tistim, ki trpijo?

⁸ Ne preseneča nas torej, da lahko spolna zloraba povzroči trajne posledice. Kako hud zločin je to! To, da so spolne zlorabe danes tako razširjene, je jasen dokaz, da živimo v zadnjih dneh. Številni ljudje nimajo »naravne naklonjenosti«, »hudobneži in sleparji« pa napredujejo v slabem. (2. Tim. 3:1–5, 13) Satanovi naklepi so zares hudobni in žalostno je, ko ljudje delajo to, kar želi Hudič. Vendar je Jehova veliko močnejši od Satana in tistih, ki so na Satanovi strani. Jehova ni slep za Satanove taktike. Lahko smo povsem prepričani, da se popolnoma zaveda bolečin, ki jih občutimo, in da nam lahko priskrbi tolažbo, ki jo potrebujemo. Blagoslovljeni smo, ker služimo »Bogu vse tolažbe, ki nas tolaži v vsaki stiski, da bi tudi mi mogli s tolažbo, s kakršno nas same tolaži Bog, tolažiti te, ki so v kakršni koli stiski«. (2. Kor. 1:3, 4) Po kom pa nas Jehova tolaži?

9. Kaj Jehova stori za tiste, ki jih je njihova družina zapustila, glede na Davidove besede, zapisane v Psalmu 27:10?

⁹ Tolažbo potrebujejo še posebej tisti, ki jih je družina tako rekoč zapustila. Njihovi starši so morda vedeli za zlorabo, vendar niso nič ukrepali, ali pa jih je zlorabil kdo, ki jim je bil blizu. Psalmist David je vedel, da lahko zaupamo Jehovu, da nam bo vedno priskrbel tolažbo. (Beri Psalm 27:10.) Bil je prepričan, da Jehova sprejme k sebi tiste, ki jih je družina zapustila. Kako Jehova to stori? Po svojih zvestih služabnikih. Naši soverniki so naša duhovna družina. Jezus je na primer o tistih, ki so skupaj z njim častili Jehova, govoril kot o materi, bratih in sestrah. (Mat. 12:48–50)

10. Kako je apostol Pavel opisal svoje delo starešina?

¹⁰ Poglejmo si primer, kako je lahko krščanska občina kot družina. Apostol Pavel je bil marljiv in zvest starešina. Bil je dober zgled in je po navdihnjenju drugim celo naročil, naj ga posnemajo, tako kot je on posnemal Kristusa. (1. Kor. 11:1) Bodimo pozorni, kako je Pavel nekoč opisal svoje delo starešina: »Med vami smo bili blagi kakor doječa mati, ki ljubeče skrbi za svoje otroke.« (1. Tes. 2:7) Podobno danes zvesti starešine z nežnimi in blagimi besedami na podlagi Svetega pisma tolažijo tiste, ki to potrebujejo.

11. Iz česa se vidi, da niso samo starešine tisti, ki naj bi tolažili?

¹¹ Ali naj bi samo starešine tolažili tiste, ki so žrtev zlorab? Ne. Vsi naj bi upoštevali nasvet: »Tolažite drug drugega.« (1. Tes. 4:18) Duhovno zrele kristjanke so lahko v veliko pomoč sestram, ki potrebujejo tolažbo. Bog Jehova sebe ustrezno primerja z mamo, ki tolaži svojega sina. (Iza. 66:13) V Svetem pismu so zapisani zgledi žensk, ki so tolažile tiste, ki so trpeli. (Job 42:11) Jehova  je zelo vesel, ko vidi, kako danes kristjanke tolažijo svoje sestre, ki čustveno trpijo. V nekaterih primerih lahko en ali dva starešina zasebno prosita zrelo sestro, ali bi lahko pomagala sovernici, ki trpi. *

12. Česa naj ne bi delali?

¹² Paziti moramo, da ne sprašujemo o zadevah, ki jih kristjan ne želi povedati. (1. Tes. 4:11) Kako pa lahko pomagamo tistim, ki potrebujejo in želijo tolažbo? Preglejmo pet svetopisemskih predlogov, kako lahko to storimo.

13. Kaj je Jehovov angel naredil za Elija, kot to piše v 1. kraljev 19:5–8, in kako ga lahko posnemamo?

¹³ Ponudimo praktično pomoč. Ko je bil prerok Elija na begu, da bi si rešil življenje, je bil tako obupan, da je želel umreti. Jehova je poslal mogočnega angela, da je obiskal tega obupanega moža. Angel je Eliju praktično pomagal. Priskrbel mu je topel obrok in ga spodbudil, naj jé. (Beri 1. kraljev 19:5–8.) To poročilo osvetli naslednjo resnico: Včasih lahko preprosto in prijazno dejanje naredi veliko dobrega. Posamezniku, ki trpi, lahko z obrokom, preprostim darilom ali prijaznim sporočilcem pokažemo, da ga imamo radi in se zanj zanimamo. Če se nam je težko pogovarjati o osebnih in bolečih temah, lahko vseeno pokažemo, da se zanj zanimamo, tako da mu praktično pomagamo.

14. Kaj se lahko naučimo iz poročila o Eliju?

¹⁴ Pomagajmo potrtemu, da se bo počutil varno in prijetno. Iz poročila o Eliju se lahko naučimo še nekaj. Jehova je čudežno pomagal preroku, da je lahko hodil vse do gore Horeb. Morda se je Elija na tem oddaljenem kraju, kjer je Jehova stoletja pred tem sklenil zavezo s svojim narodom, počutil varno. Mogoče je imel občutek, da je končno daleč stran od ljudi, ki so ga želeli ubiti. Kaj se lahko iz tega naučimo? Če želimo tistega, ki je žrtev zlorabe, potolažiti, mu moramo najprej pomagati, da se počuti varno. Starešine bi na primer morali imeti v mislih, da se bo potrta sestra verjetno počutila bolj varno in sproščeno doma ob skodelici čaja kot v kraljestveni dvorani. Kdo drug pa se bo morda počutil povsem drugače.

15., 16. Kaj vse spada k temu, da znamo dobro poslušati?

¹⁵ Bodimo dobri poslušalci. Sveto pismo jasno svetuje, »da mora biti vsak človek hiter za poslušanje«. (Jak. 1:19) Ali smo dobri poslušalci? Morda mislimo, da je poslušanje nekaj pasivnega – da je dovolj le to, da smo pri miru, gledamo osebo in nič ne rečemo. Toda k dobremu poslušanju spada več kot le to. Ko je Elija izlil svoje boleče občutke Jehovu, ga je ta zares poslušal. Jehova je razumel, da je bil Elija prestrašen, da se je počutil samega in da je menil, da je vse njegovo delo zaman. Jehova mu je ljubeče pomagal premagati te občutke. Pokazal je, da ga je zares poslušal. (1. kra. 19:9–11, 15–18)

¹⁶ Kako lahko med tem, ko poslušamo, pokažemo sočutje in usmiljenje, ki sta izraza ljubezni? Včasih lahko z nekaj obzirnimi in ljubečimi besedami pokažemo, kaj čutimo. Morda lahko rečemo:  »Zelo mi je žal, da se ti je to zgodilo. Z nobenim otrokom se ne bi smelo tako ravnati!« Postavimo lahko eno ali dve vprašanji, da se prepričamo, ali smo pravilno razumeli, kaj nam je želel povedati. Rečemo lahko: »Ali mi lahko to, prosim, pojasniš?« ali pa: »Glede na to, kar si mi povedal, sklepam . . . Ali sem te prav razumel?« Takšne ljubeče besede lahko posameznika prepričajo, da ga zares poslušamo in ga skušamo razumeti. (1. Kor. 13:4, 7)

17. Zakaj naj bi bili potrpežljivi in počasni za govorjenje?

¹⁷ Vsak med nami mora paziti, da je »počasen za govorjenje«. Posameznika ne prekinjajmo, da bi mu svetovali ali popravili njegovo razmišljanje. Bodimo potrpežljivi. Ko je Elija izlil svoje srce Jehovu, je uporabil težke besede, s katerimi je izrazil svojo bolečino. Kasneje, ko je Jehova okrepil njegovo vero, je z istimi besedami znova izrazil svoje občutke. (1. kra. 19:9, 10, 13, 14) Kaj se lahko naučimo iz tega? Včasih mora potrt posameznik večkrat govoriti o svojih občutkih. Tako kot Jehova želimo tudi mi potrpežljivo poslušati. Ne skušajmo mu povedati, kako naj reši svoje težave, ampak bodimo do njega usmiljeni in sočutni. (1. Pet. 3:8)

18. Kako so lahko naše molitve tolažilne za tiste, ki trpijo?

¹⁸ S tistim, ki trpi, iskreno molimo. Tisti, ki so zelo potrti, morda težko molijo. Mogoče se ne počutijo vredne, da bi molili k Jehovu. Če želimo takšnega posameznika potolažiti, bomo morda z njim molili in ga v molitvi večkrat omenili po imenu. V molitvi lahko Jehovu povemo, kako dragocen je ta potrti posameznik nam ter bratom in sestram v občini. Jehova lahko prosimo, da tega dragocenega služabnika pomiri in potolaži.  Takšne molitve so lahko izredno tolažilne. (Jak. 5:16)

19. Kaj nam lahko pomaga pri tem, ko skušamo koga potolažiti?

¹⁹ Izberimo besede, ki zdravijo in tolažijo. Premislimo, preden kaj rečemo. Nepremišljene besede lahko ranijo, prijazne besede pa lahko zdravijo. (Preg. 12:18) Zato v molitvi prosimo Jehova, da nam pomaga najti prijazne, tolažilne in pomirjujoče besede. Imejmo v mislih, da nobene besede nimajo večjega vpliva kot Jehovove besede, zapisane v Svetem pismu. (Heb. 4:12)

20. Kaj nekateri menijo o sebi, ker so bili zlorabljeni, in kaj jih želimo spomniti?

²⁰ Nekateri, ki so bili zlorabljeni, imajo občutek, da so umazani, ničvredni in neljubljeni. Morda celo menijo, da niso dovolj dobri, da bi jih kdor koli imel rad. Kako grozna laž! S Svetim pismom jih spomnimo, da so v Jehovovih očeh zelo dragoceni. (Glej okvir » Tolažba iz Svetega pisma«.) Spomnimo se, kako je angel prijazno okrepil preroka Daniela, ko je bil ta šibek in potrt. Jehova je želel, da bi ta dragi mož vedel, kako dragocen je. (Dan. 10:2, 11, 19) Podobno so tudi naši bratje in sestre, ki trpijo, zelo dragoceni Jehovu.

21. Kaj se bo zgodilo z neskesanimi prestopniki in kaj bi morali biti vsi odločeni delati do takrat?

²¹ Ko druge tolažimo, jih spomnimo, da jih ima Jehova rad. Nikoli ne smemo pozabiti, da je Jehova tudi Bog pravice. Ve za vsakega, ki je bil zlorabljen, tudi če tega ne ve nihče drug. Jehova vidi vse in ne bo nikoli dovolil, da bi neskesani prestopnik ušel kazni. (4. Mojz. 14:18) Do takrat pa se po svojih najboljših močeh potrudimo, da bi pokazali ljubezen tistim, ki so bili zlorabljeni. Kako tolažilno je vedeti, da bo Jehova trajno popravil vso škodo, ki so jo utrpeli tisti, ki so bili zlorabljeni v tem Satanovem svetu. Kmalu ti boleči spomini ne bodo prišli več na misel niti se ne bodo pojavili v srcu. (Iza. 65:17)