Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 18

Ndolo na te̱me̱ la sim o mwemba ma kriste̱n

Ndolo na te̱me̱ la sim o mwemba ma kriste̱n

“Bińo̱ bambane̱le̱ myūna, nika nde lo malondise̱no̱ mbend’a Kristo.”​—GAL. 6:2.

MWENGE 12 Yehova, Loba lasam

EBONGOLO *

1. Ońola njika mambo maba jeno̱ ná di be̱ mbaki e?

YEHOVA LOBA a to̱ndi ba ba mowe̱ mo̱. A to̱ndi babo̱ botea o bebaedi, a me̱nde̱ pe̱ benga to̱ndo̱ babo̱. A to̱ndi pe̱ te̱me̱ la sim. (Mye. 33:5) Je so̱ ná di be̱ mbaki na mambo maba: (1) Yehova a mabwa ndutu ke̱ ba si malee̱le̱ baboledi bao te̱me̱ la sim. (2) A me̱nde̱ jombwea ná te̱me̱ la sim di be̱. O jokwa laboso la man mokwa ma mabupane̱le̱, * joko ná Mbenda Loba a bolino̱ Israel tongwea na Mose e ta nde e se̱mea o ndolo. E ta e sue̱le̱ te̱me̱ la sim​—te̱me̱ la sim ońola be̱se̱, sepo̱n ba bena ba si ta ba be̱ne̱ mukaye̱ babo̱. (Ndim. 10:18) Ni Mbenda e mabonde̱ nate̱na o njika dime̱ne̱ Yehova a mombweano̱ ba bena ba mowe̱ mo̱.

2. Njika myuedi di me̱nde̱no̱ jalabe̱ e?

2 Mbend’a Mose e bo̱i o 33 P.A. ponda mwemba ma kriste̱n mu bokisabe̱no̱. Mo̱ kriste̱n i wusa ja esibe̱ mbenda ni matate̱ babo̱ ni se̱medi o ndolo na ni masue̱le̱ te̱me̱ la sim e? Tomtom! Kriste̱n i ta i mábe̱ne̱ mbend’a peńa. O din jokwa, di me̱nde̱ se̱le̱ kwalea nje ni mbenda ńeno̱. Denge̱ di malabe̱ min myuedi: Ońola nje jeno̱ ná di kwala ná nin mbenda e se̱medi o ndolo e? Ońola nje jeno̱ ná di kwala ná e masue̱le̱ te̱me̱ la sim e? Owas’a nin mbenda, ne̱ni ba bena ba be̱n doi bangame̱nno̱ jombwea bane̱ e?

“MBEND’A KRISTO” ŃE NDE NJE E?

3. Nje “mbend’a Kristo” ni maso̱be̱ o Galatia 6:2, e bambe̱no̱ e?

3 Langa Galatia 6:2. Kriste̱n ye nde owas’a “mbend’a Kristo.” Yesu a si tiledi bokwedi bao kalat’a mambenda, o diwengisan a boli nde babo̱ bediedi, byanedi, na bete̱sedi o die̱le̱ babo̱. “Mbend’a Kristo” e bambe̱ nje ye̱se̱ okwe̱le̱no̱. O mongo ma mabupe̱ di me̱nde̱ bata so̱ṅtane̱ nin mbenda.

4-5. O njika mbadi Yesu okwe̱le̱no̱ e, na njika ponda e?

4 O njika mbadi Yesu a lee̱no̱ e? A lee̱ tongwea na nje a kwalino̱. Byala bao be ta ngińa ońolana a ta nde a lee̱ mbale̱ jombwea Loba, a lee̱ nje ye janda la longe̱, a kwalea pe̱ ońola Janea la Loba ka mpo̱m ma lambo di me̱nde̱ bo̱le̱ mitakisan me̱se̱ ma bato. (Lukas 24:19) Yesu a lee̱ pe̱ n’eyembilan ao. Mbadi a die̱le̱no̱ longe̱ lao e lee̱le̱ bokwedi bao ne̱ni die̱le̱ labu.​—Yohane 13:15.

5 Njika ponda Yesu a lee̱no̱ e? O pond’ebol’ao ya dikalo o wase. (Mat. 4:23) A lee̱ pe̱ bokwedi bao ponda to̱ ininga ombusa bepumbwedi bao. K’eyembilan, a busedi dibo̱to̱ la bokwedi​—yen ebe buka 500​—na mo̱ anea babo̱ ná ba “timbise̱ matumba me̱se̱ bokwedi.” (Mat. 28:19, 20; 1 Kor. 15:6) Yesu ńe mulopo ma mwemba a bengi bola bokwedi bao bediedi ombusa mo̱ timba o mo̱ń. K’eyembilan, walea la mbu 96 P.A., Kristo anedi ńamuloloma Yohane ná embe̱ na bola pe̱ kriste̱n yo̱kisabe̱ malea​—Kol. 1:18; Bbī 1:1.

6-7. (a) Owe̱ni belēdi ba Yesu be tilabe̱no̱ e? (b) Ne̱ni di masengane̱no̱ mbend’a Kristo e?

6 Owe̱ni belēdi ba Yesu be tilabe̱no̱ e? Dongo dinde̱ne̱ la nje Yesu a kwalino̱ na nje a bolino̱ pe̱ o wase di tilabe̱ o kalati ine̱i ya Myango ma bwam. Yine̱ kalat’a Betiledi ba Grikia​—yena i tilabe̱ nde na bato ba ta ba tutabe̱le̱ na mudī musangi na bena ba ta ba be̱ne̱ “jo̱nge̱le̱ la Kristo”​—i mabata jongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ jo̱nge̱le̱ la Yesu.​—1 Kor. 2:16.

7 Belēdi: Belēdi ba Yesu be matapa matongo me̱se̱ ma longe̱. Mbend’a Kristo nde e madie̱le̱ biso̱ o me̱se̱ di mabolano̱ o mboa, o ebolo, o esukulu, na o mwemba. Di mokwa nde nin mbenda tongwea na langa Betiledi ba Grikia na dutea pe̱ nje di malangano̱. Di masengane̱ nde nin mbenda yete̱na di die̱le̱ longe̱ lasu bupisane̱ bediedi, byanedi, na bete̱sedi be tilabe̱ o be Betiledi be wu na mudī musangi. Di sengane̱ te̱ mbend’a Kristo, je pe̱ nde o sengane̱ Loba lasu la ndolo Yehova, ebanja nje ye̱se̱ Yesu okwe̱le̱no̱ e wu nde na Yehova.​—Yohane 8:28.

MBENDA NI SE̱MEDI O NDOLO

8. O njik’eyoto mbend’a Kristo e se̱medino̱ e?

8 Bolongi ba bwam bo se̱medi o eyoto you bo mawanea baje̱ oten mbaki na mbo̱le̱. Mulemlem pe̱ nde mbend’a bwam ni se̱medi o eyoto you e mawaneano̱ babupe̱ mo̱ mbaki na mbo̱le̱. Mbend’a Kristo e se̱medi nde o eyoto you buka be̱se̱​—ndolo. Ońola nje jeno̱ ná di kwala nika e?

Di mabupe̱ nde “mbend’a Kristo” ke̱ di malee̱le̱ bane̱ ndolo (Ombwa mongo 9-14) *

9-10. Njika byembilan be malee̱ ná ndolo nde e ta e tute̱le̱ Yesu e, ne̱ni pe̱ jeno̱ ná jembilane̱ mo̱ e?

9 Laboso, ndolo nde e tute̱le̱ Yesu o nje ye̱se̱ a bolino̱. Ndedi, to̱ nded’a mulema ńe nde mbadi po̱ ńa lee̱le̱ ndolo. Ni ńai a ndedi nde e tute̱le̱ Yesu o jokwe̱le̱ mamuti, o bo̱lise̱ maboa, o dese̱ banjai, na o pumbwe̱le̱ bawedi. (Mat. 14:14; 15:32-38; Marko 6:34; Lukas 7:11-15) To̱ná bola la yinka mambo di no̱ngo̱ne̱no̱ mo̱ ponda na ngudi jita, emedi o we̱le̱ ńo̱ng’a bane̱ o epol’a boso. Mbadi ni buki ye̱se̱ a lee̱le̱no̱ ndol’ao ńe nde ná a boli longe̱ lao ońola bane̱.​—Yohane 15:13.

10 Belēdi: Je ná jembilane̱ Yesu tongwea na se̱le̱ we̱le̱ ńo̱ng’a bane̱ o epol’a boso, na sa pe̱ nded’a mulema ońola baje̱ o mōnda masu ma dikalo. Ni ńai a nded’a mulema e tute̱le̱ te̱ biso̱ o langwa myango ma bwam na jokwe̱le̱ pe̱ mo̱ bato, ke̱ je nde o sengane̱ mbend’a Kristo.

11-12. (a) Nje e malee̱ ná Yehova a mombwea biso̱ jita e? (b) Ne̱ni jeno̱ ná jembilane̱ ndol’a Yehova e?

11 Di londe̱ maba, Yesu a bonde̱ ndol’a Sango. O pond’ebol’ao ya dikalo, a lee̱le̱ ná Yehova a mombwea baboledi bao jita. O sumo te̱ nika, Yesu okwe̱le̱ pe̱ ná: Mō̱ ńasu te̱ e mweńa na tiki o miso̱ ma Sango asu ńe o mo̱ń. (Mat. 10:31) Yehova a le̱le̱m o kasa pe̱te̱ mudo̱ngi mao mu pimbedi mwena mwate̱le̱ nde mu timba o mwemba. (Lukas 15:7, 10) Yehova a lee̱le̱ biso̱ ndolo ponda a bolino̱ Mun’ao ka diko̱ti ońol’asu.​—Yohane 3:16.

12 Belēdi: Ne̱ni jeno̱ ná jembilane̱ ndol’a Yehova e? (Efe. 5:1, 2) Ke̱ di we̱le̱ munasango na munańango asu te̱ mweńa na tiki, di kasa pe̱ na muńe̱nge̱ “mudo̱ngi mu pimbedi” mu matimbe̱ na Yehova. (Mye. 119:176) Di malee̱le̱ ná di to̱ndi babo̱ tongwea na bolane̱ pond’asu na ngud’asu o jongwane̱ babo̱, tobotobo niponda beno̱ ńo̱ngi. (1 Yohane 3:17) Di malee̱le̱ te̱ bane̱ ndolo, ke̱ je nde o sengane̱ mbend’a Kristo.

13-14. (a) Bupisane̱ Yohane 13:34, 35, njika mbenda Yesu a bolino̱ bokwedi bao e, ońola nje pe̱ ńeno̱ peńa e? (b) Ne̱ni di mabupe̱no̱ mo̱ e?

13 Di londe̱ malalo, Yesu anedi bokwedi bao ná ba lee̱le̱ ndol’a mbale̱. (Langa Yohane 13:34, 35.) Nin mbend’a Yesu ná: Di to̱nde bonasango asu ka nje te̱ Yesu a to̱ndino̱ biso̱, ńe peńa ońolana e mabaise̱ biso̱ ná di lee̱le̱ pat’a ndolo ni si ta ni tilabe̱ o Mbenda Loba a bolino̱ Israel. Nika e mabaise̱ ná di lee̱le̱ ndol’a mbale̱. * Di to̱nde bonasango na bonańango asu buka nje di to̱ndino̱ biso̱me̱ne̱. Di to̱nde babo̱ o dime̱ne̱ di memeano̱ bola longe̱ lasu ońol’abu, ka nje te̱ Yesu a bo̱lino̱ ońol’asu.

14 Belēdi: Ne̱ni di mabupe̱no̱ ni mbend’a peńa e? O pe̱m n’esungu, di mabupe̱ nde ni mbenda ke̱ di mabolea bonasango na bonańango asu mambo. Di si le̱le̱m buka te̱ o bolea babo̱ mambo mande̱ne̱ ka​—bola la longe̱ lasu​—nde na mambo masadi pe̱. K’eyembilan, di mapo̱ngo̱ te̱ miwe̱n ma tobotobo ponda ye̱se̱ o wala no̱ngo̱ munasango to̱ munańango nu mákokwe̱ mimbu ombo’ao ná ukeye o ndongame̱n, to̱ jemedi te̱ o bo̱lo̱ne̱ lambo di to̱ndino̱ o bwam ba bwese̱ munasango asu muńe̱nge̱, to̱ bolane̱ pond’asu ńa wumse̱ o jongwane̱ ke̱ mbeu a ńolo ńe̱ne̱ne̱, ke̱ je nde o sengane̱ mbend’a Kristo. Je pe̱ nde o jongwane̱ ná mwemba masu mu be̱ epolo moto te̱ a mabe̱ne̱no̱ mbaki na mbo̱le̱.

MBENDA NI MASUE̱LE̱ TE̱ME̱ LA SIM

15-17. (a) Ne̱ni bebolo ba Yesu be bonde̱no̱ ná a ta a to̱ndo̱ te̱me̱ la sim e? (b) Ne̱ni jeno̱ ná jembilane̱ Yesu e?

15 Eyal’a “Te̱me̱ la sim,” Bibe̱l e mabolane̱no̱ e mapula nde kwala bola la nje e te̱nge̱n o miso̱ ma Loba, na bola pe̱ nika esibe̱ ndando. Ońola nje jeno̱ ná di kwala ná mbend’a Kristo e masue̱le̱ te̱me̱ la sim e?

Yesu a lee̱le̱ bito edube na muyao, nate̱na mo̱me̱ne̱ ba bena bane̱ ba tano̱ ba me̱ngise̱ (Ombwa dongo 16) *

16 Laboso, dutea ne̱ni bebolo ba Yesu be bonde̱no̱ ná a ta a to̱ndo̱ te̱me̱ la sim. O mińa mao, badiedi b’ebas’a Bajū ba ta ba singe̱ basibi, ba yaṅa bane̱ Bajū, ba si ta pe̱ to̱ ba bola bito edube. Nde Yesu a ta a bola nje e te̱nge̱n o mbasanedi ma be̱se̱, a bolea pe̱ be̱se̱ esibe̱ ndando. A kasi basibi ba ta ba dube̱ mo̱ bena ba sisedi mo̱ be̱be̱. (Mat. 8:5-10, 13) A te̱ye̱ bato be̱se̱ dikalo esibe̱ ndando, batue na bam’bwaṅ. (Mat. 11:5; Lukas 19:2, 9) A si tuse̱ bito to̱ bolane̱ babo̱ njo to̱ buńa. O diwengisan, a lee̱le̱ babo̱ edube na muyao, nate̱na mo̱me̱ne̱ ba bena bane̱ ba tano̱ ba me̱ngise̱.​—Lukas 7:37-39, 44-50.

17 Belēdi: Je ná jembilane̱ Yesu ke̱ di lee̱le̱ bane̱ ka ni titi ndando, na te̱ye̱ pe̱ be̱se̱ ba malambe̱ye̱ biso̱ matoi dikalo​—esibe̱ jombwea nga be m’bwaṅ to̱ tue, to̱ ebas’abu. Bome be kriste̱n ba mabupe̱ eyembilan a Yesu ke̱ ba lee̱le̱ bito edube. Di boli te̱ yi ńai a mambo, ke̱ je nde o sengane̱ mbend’a Kristo.

18-19. Nje Yesu okwe̱le̱no̱ jombwea te̱me̱ la sim e, nje pe̱ belēdi bao be mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

18 Di londe̱ maba, di kwaleye nje Yesu okwe̱le̱no̱ jombwea te̱me̱ la sim. Okwe̱le̱ bete̱sedi be ta bangame̱n jongwane̱ bokwedi bao o lee̱le̱ bane̱ ka ni te̱m. K’eyembilan, di duteye te̱ ońola Bete̱sedi ba Gol. (Mat. 7:12) Biso̱ be̱se̱ di be̱n ńo̱ngi ná ba lee̱le̱ biso̱ ka ni te̱m. Di lee̱le̱ so̱ bane̱ ka ni te̱m. Di boli te̱ nika, babo̱ pe̱ ba me̱nde̱ bola mulemlem. Nde nje bola yete̱na ba si lee̱le̱ biso̱ ka ni te̱m e? Yesu okwe̱le̱ pe̱ bokwedi bao o be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ “sunga bapo̱so̱be̱ bao bena ba meyane̱ mo̱ mwese na bulu.” (Lukas 18:6, 7) Ben byala be nde kakane̱ ná: Loba lasu la te̱me̱ la sim a bi mitakisan jeno̱ o lembe̱ o min mińa misukan, o ponda ni te̱nge̱n pe̱ a me̱nde̱ wana te̱me̱ la sim.​—2 Tes. 1:6.

19 Belēdi: Di bupe̱ te̱ bete̱sedi bena Yesu okwe̱le̱no̱, di me̱nde̱ lee̱le̱ bane̱ ka ni te̱m. Je pe̱ te̱ taka ońola si te̱me̱ la sim o nin was’a Satan, je ná di be̱ne̱ lo̱ko̱mea ebanja di bi ná Yehova a me̱nde̱ bola ná di kuse te̱me̱ la sim.

NE̱NI BA BA BE̱N DOI LA BYANEDI BANGAME̱NNO̱ JOMBWEA BANE̱ E?

20-21. (a) Ne̱ni ba ba be̱n doi ba mombweano̱ bane̱ e? (b)  Ne̱ni mome nu bai eno̱ ná a lee̱le̱ ndol’a mbale̱ e, ne̱ni pe̱ sango a bana a mombweano̱ bana bao e?

20 Owas’a mbend’a Kristo, ne̱ni ba ba be̱n doi bangame̱nno̱ jombwea bane̱ e? Kana ni mbenda e se̱medino̱ nde o ndolo, ba bena ba be̱n doi bangame̱n lee̱le̱ ba be owas’a doi labu edube na ndolo. Ba s’angame̱n dimbea ná Kristo a mapula ná di lee̱le̱ ndolo o me̱se̱ di mabolano̱.

21 O ndabo a mbia. Mome angame̱n to̱ndo̱ munj’ao “kana Sango [Kristo] pe̱ a mabolano̱ ońola mwemba.” (Efe. 5:25, 28, 29) Mome a membilane̱ nde ndol’a mbale̱ ńa Kristo tongwea na we̱le̱ ńo̱ng’a munj’ao na bwam bao o epol’a boso. Ye ná e be̱ bome bō̱ ndutu o lee̱le̱ ninka ndolo, pondapo̱ ońolana ba kokedi nde owe̱ni bato ba si mombweano̱ bane̱ na ka ni te̱m to̱ lee̱le̱ babo̱ ndolo. Ye ná e be̱ babo̱ ndutu o tukwa bede̱mo babu ba bobe, nde bangame̱n wana ma mawengisan ná ba sengane̱ mbend’a Kristo. Mome ńena nu malee̱le̱ ndol’a mbale̱ a matombwane̱ edub’a munj’ao. Sango a bana nu to̱ndi bana bao na mbale̱ a si me̱nde̱ sengise̱ babo̱ sese na byala to̱ na bebolo. (Efe. 4:31) O diwengisan, a malee̱le̱ babo̱ ndolo na do̱lisane̱ ná ba be̱ne̱ mbaki na mbo̱le̱. Ninka sango a makusane̱ bana bao ndolo na lakisane̱.

22. Bupisane̱ 1 Petro 5:1-3, “mido̱ngi” mi be̱ne̱be̱ nde na nja e, ne̱ni pe̱ mangame̱nno̱ bongwabe̱ e?

22 O mwemba. Batudu ba si dimbea ná “mido̱ngi” mi titi mabu. (Yohane 10:16; langa 1 Petro 5:1-3.) Ben byala ná, “dibemba la Loba,” na “di bakabe̱ bińo̱,” be mo̱nge̱le̱ batudu ná mido̱ngi me nde ma Yehova. A mapula ná mi le̱le̱be̱ na bongwabe̱ pe̱ na ndolo. (1 Tes. 2:7, 8) Batudu bena ba malondise̱ m’bē̱ mabu ma batatedi na ndolo ba matombwane̱ do̱lisane̱ la Yehova, ba kusane̱ pe̱ bonasango abu ndolo n’edube.

23-24. (a) Njika m’bē̱ batudu ba be̱nno̱ ke̱ elong’a mwemba e boli bobe bonde̱ne̱ e? (b) Niponda beno̱ kaise̱ yinka myambo, nje bangame̱nno̱ jombwea e?

23 Njika m’bē̱ batudu ba be̱nno̱ ke̱ ba makaise̱ myambo ma bobe bonde̱ne̱ e? M’bē̱ mabu mwe diwengisan na ma bakaisedi na batudu ba ta owas’a Mbenda Loba a tano̱ a bola Israel. Owas’a ni Mbenda, bome ba te̱se̱be̱ ba ta ba kaise̱ myambo ma jowe̱ la Yehova, myambo oteten a bato baba, na myobe mangame̱n beko̱kisedi. Nde owas’a mbend’a Kristo, m’bē̱ ma batudu mwe nde ná ba kaise̱ myambo ma bobe bonde̱ne̱ o mbad’a mudī. Ba memba ná manea ma kusane̱ Loba doi o kaise̱ myambo oteten a bato baba, na myobe mangame̱n beko̱kisedi. Nik’e mabola manea doi o wise̱ye̱ mubole̱ bobe beko̱kisedi ka, bebula to̱ beboa.​—Rom. 13:1-4.

24 Ne̱ni batudu ba makaise̱no̱ myambo ma bobe bonde̱ne̱ o mbad’a mudī e? Ba mabolane̱ nde Bibe̱l o wase̱le̱ bwambo na no̱ngo̱ pe̱ bedomsedi. Ba si madimbea ná mbend’a Kristo e se̱medi nde o ndolo. Ndolo e matute̱le̱ batudu o dutea min myuedi ná: Nje yangame̱n bolabe̱ o jongwane̱ to̱ nja o mwemba ba bolane̱no̱ bobe bonde̱ne̱ e? O nje e mombweye̱ mubole̱ bobe, ndolo e matute̱le̱ batudu o baise̱ na babo̱me̱ne̱ ná: Mo̱ e o jate̱le̱ na mbale̱ e? Mo̱ je ná jongwane̱ mo̱ o po̱ngulane̱ mulatako mao na Yehova e?

25. Nje jokwa di mabupe̱ di me̱nde̱no̱ kwalea e?

25 Je masoma o be̱ owas’a mbend’a Kristo! Biso̱ be̱se̱ di we̱ te̱ na ngińa o sengane̱ ni mbenda, mwemba mu mabe̱ epolo we̱ni moto te̱ a me̱ne̱no̱ ná a to̱ndo̱be̱, e tiki, e pe̱ mbo̱le̱. Nde di dia nde o wase “bato ba bobe” ba mabengano̱ nde “bola bobe.” (2 Tim. 3:13) Di be̱ epe̱ńe̱. Ne̱ni mwemba mu malee̱le̱no̱ te̱me̱ la sim la Loba ke̱ mu mombwea nangane̱ la bana e? Jokwa di mabupe̱ di me̱nde̱ bola jalabe̱ la mi myuedi.

MWENGE 15 Sesa Mun’a boso ńa Yehova!

^ par. 5 Din jokwa na ma mabane̱ ma mabupe̱ me nde o muso̱ngi ma mokwa ma mabupane̱le̱ mena ma makwaleye̱ ońola nje jeno̱ ná di be̱ mbaki ná Yehova e nde Loba la ndolo na la te̱me̱ la sim. A mapula ná baboledi bao ba kuse te̱me̱ la sim, a malo̱ko̱ pe̱ ba bena ba si malee̱le̱no̱ te̱me̱ la sim o nin was’a bobe.

^ par. 1 Ombwa jokwa “Ndolo na te̱me̱ la sim o Israel ńa kwaṅ” o Njongo a Betatedi ńa Ngo̱nde̱ 2019.

^ par. 13 BETELEDI BA BYALA: Ndol’a mbale̱ e matute̱le̱ biso̱ o we̱le̱ ńo̱ng’a bane̱ na bwam babu o epol’a boso. Di le̱le̱m o bo̱lo̱ne̱ to̱ njika lambo di be̱nno̱, to̱ bola ná di si londise̱ mpuli masu o bwam ba jongwane̱ bane̱ to̱ bola ná ba tombwane̱.

^ par. 61 BETELEDI BA MADUTA : Yesu e o jombwa mukusa ma muto mu bo̱lo̱ne̱ mpo̱m mao ma mun’a mome. Ndedi e tute̱le̱ mo̱ o pumbwe̱le̱ y’eso̱mb’a moto.

^ par. 63 BETELEDI BA MADUTA : Yesu e o da o ndabo a mot’a Farisai nu belabe̱ ná Simon. Muto mō̱, yen ebe mut’a mbamba, a so̱pise̱ myende ma Yesu na miso̱di mao, a tuta mo̱ na ńo̱ ao ya mulopo, o̱kise̱ pe̱ mo̱ jo̱ki. Simon a si do̱lisane̱ bebolo ba nu muto, nde Yesu e o lingea nu muto.