1. Ko kola duj buča šaj te ova sigurna?

O JEHOVA o Devel mangela pe slugen. Ov uvek manglja hem uvek ka mangel oljen. Ov isto adžahar mangela i pravda (Ps. 33:5). Odoljese, šaj te ova sigurna ko duj buča: (1) E Jehova dukhala ked oljese slugencar na postupini pe pravedno. (2) Ov obećini so oljese slugencar na ka nastavini pe te postupini pe nepravedno hem so ka oven kaznime okola so na postupinena pravedno. Ko prvo članko andi akija serija, * amen sikljiljam so o zakon kova o Devel dindža e Izraelcendže prekalo o Mojsije hine temeljimo ko mangipe. Odova zakon mothovdža pravda – pravda sarinendže, posebno okoljendže kola našti hine te zaštinen kokri pes (5. Moj. 10:18). Kotar akava zakon dikhaja kobor o Jehova brinini pe peklje slugendže.

2. Ko kola pučiba ka dobina odgovorija?

² Ko 33. berš ki amari era ulji i hrišćansko skupština hem tegani više na važindža e Mojsijeso zakon. Da li odova značindža so o hrišćanja više na ka ovel ljen zakon kova temeljini pe ko mangipe hem kova mothovi pravda? Naravno so na. O hrišćanja dobindže nevo zakon, e Hristeso zakon. Ko akava članko, amen ka dikha kova tano odova zakon. Palo odova, ka odgovorina ko akala pučiba: Sose šaj te phena so akava zakon temeljini pe ko mangipe? Sose šaj te phena so mothovi pravda? Sar premalo akava zakon, valjani okola so isi ljen autoritet te postupinen premalo avera?

3. Premalo Galatskonendže 6:2, soj tano uključimo ko „e Hristeso zakon“?

³ Čitinen Galatskonendže 6:2. E hrišćanendže važini „e Hristeso zakon“. O Isus pe učenikondže na dindža disavo spisko ando zakonja, nego dindža savetija, zapovestija hem načelija te pomožinen ljen ko dživdipe. Ko „e Hristeso zakon“ tano uključimo sa odova so o Isus sikavdža. Ko odlomkija kola ka čitina akana ka sikljova pobuter kotar akava zakon.

4-5. Sar hem ked o Isus sikavdža?

⁴ Sar o Isus sikavdža? Sar prvo, ov sikavdža e manušen lafencar. Oljese lafija hine ljen moć sose mothovdže o čačipe kotar Devel, objasnindže sose hijam stvorime, hem mothovdže so e Devljeso Kraljevstvo ka rešini sa e manušenge problemija (Luka 24:19). Isto adžahar, o Isus sikavdža peklje primereja. Odoljeja sar živindža, ov mothovdža pe učenikondže sar on valjani te živinen (Jov. 13:15).

⁵ Ked o Isus sikavdža? Dži hine ki Phuv (Mat. 4:23). Isto adžahar, ov sikavdža pe učenikon sigate palo poklo uskrsenje. Na primer, ov pojavindža pe anglji jekh bari grupa kuri hine prekalo 500 učenikija hem zapovedindža ljendže te čeren učenikon (Mat. 28:19, 20; 1. Kor. 15:6). Sar poglavari ki skupština, o Isus nastavindža te sikavi pe učenikon palo odova so irindža pe ko nebo. Na primer, koro 96. berš ki a. e. o Isus prekalo apostol Jovan ohrabrindža hem savetujindža e pomazanikon (Kol. 1:18; Puč. 1:1).

6-7. (a) Kaj tano pisimo odova sostar o Isus sikavdža? (b) Sar amen šunaja e Hristeso zakon?

⁶ Kaj tano pisimo odova sostar o Isus sikavdža? Ko štar jevanđelja pisini but kotar odova so o Isus vačerdža hem čerdža dži hine ki Phuv. Avera knjige ki Biblija kotar grčki deo pomožinena amen te haljova sar o Isus razmislindža, odoljese so okoljen kola pisindže ljegardža o sveti duh hem razmislindže sar o Isus (1. Kor. 2:16).

⁷ So sikljovaja: Odova so o Isus sikavdža pomožini amen ko amaro dživdipe. Odoljese, oljeso zakon utičini ko odova sar ponašinaja amen čhere, ki buti, ki škola hem ki skupština. Kotar odova zakon sikljovaja adžahar so čitinaja o grčki deo andi Biblija hem hor razmislinaja odoljestar. Amen šunaja odova  zakon ked šunaja o savetija, o zapovestija hem o načelija kola isi ko odola biblijake knjige. Ked šunaja odova zakon, tegani šunaja amare manglje Devlje, kastar avela sa odova so o Isus sikavdža (Jov. 8:28).

8. Ko so temeljini pe e Hristeso zakon?

⁸ O šukar čher kova tano čerdo ko zoralo temelji anela dži odova o manuša kola živinena ko odova čher te osetinen pe bezbedno. Slično hem o šukar zakon kova tano temeljimo ko zoralo temelji, pomožini okoljendže kola šunena lje te osetinen pe bezbedno. E Hristeso zakon isi lje najšukar temelji, a odova tano o mangipe. Sose šaj te phena odova?

9-10. Kola primerija mothovena so o Isus čerdža sa ando mangipe hem sar šaj te oponašina olje?

⁹ Sar prvo, o Isus čerdža sa ando mangipe. I saosećajnost ja i nežno samilost tane način sar mothovi pe mangipe. Odoljese so hine saosećajno, o Isus sikavdža e manušen, sačardža e nabormen, parvardža e bokhaljen hem vazdindža e muljen (Mat. 14:14; 15:32-38; Mar. 6:34; Luka 7:11-15). Iako sa odoljese valjandža but vreme hem snaga, o Isus spremno čhivdža averenge potrebe anglo peklje. Ama, najbaro mangipe mothovdža adžahar so dindža poklo dživdipe averendže (Jov. 15:13).

¹⁰ So sikljovaja: Amen šaj te oponašina e Isuse adžahar so averenge potrebe ka oven amendže považna ando amare. Isto adžahar, amen ka oponašina lje hem ako mothovaja pobuter saosećanje premalo manuša ko tereni. Ked i samilost podstaknini amen te propovedina o šukar haberi hem te sikava, tegani amen šunaja e Hristeso zakon.

11-12. (a) Sar džanaja so o Jehova brinini pe amendar? (b) Sar šaj te mothova mangipe sar o Jehova?

¹¹ Sar dujto, o Isus mothovdža kobor oljeso Dad mangela amen. Dži hine ki Phuv, o Isus mothovdža kobor o Jehova brinini pe peklje slugendže. Ače nekobor buča kola o Isus sikavdža: Svako amendar tano vredno amare nebesko Dadese (Mat. 10:31). O Jehova tano but radosno ked neko kajini pe hem irini pe ki skupština (Luka 15:7, 10). O Jehova mothovdža so mangela amen adžahar so dindža peklje Čhave sar žrtva amendže (Jov. 3:16).

¹² So sikljovaja: Sar šaj te mothova mangipe sar o Jehova? (Efe. 5:1, 2). Amare phraljen hem phenjen dikhaja sar but vredna hem radosno prihvatinaja okoljen kola irinena pe e Jehovase (Ps. 119:176). Amaro mangipe mothovaja adžahar so trošinaja amaro vreme hem snaga oljendže, posebno ked pomožinaja ljen ked tane ko pharipe (1. Jov. 3:17). Ked premalo avera mothovaja mangipe, tegani mothovaja so šunaja e Hristeso zakon.

13-14. (a) Premalo Jovan 13:34, 35, so o Isus zapovedindža pe učenikondže hem sose odija zapovest hine nevi? (b) Sar amen mothovaja so šunaja i nevi zapovest?

¹³ Sar trito, o Isus zapovedindža pe učenikondže te mothoven samopožrtvovano mangipe. (Čitinen Jovan 13:34, 35.) E Isusesi zapovest tani nevi odoljese so rodela amendar te mothova mangipe ko način kova na hine mothovdo ko zakon kova o Devel dindža e Izraelcendže. Ov phendža so mora te manga amare phraljen hem phenjen, isto sar o Isus so manglja amen. Te šaj te čera odova valjani te mothova samopožrtvovano mangipe. * Valjani te manga amare phraljen hem phenjen čak više nego so mangaja kokri amen. Mora te manga ljen odobor but so hijam spremna te da amaro dživdipe oljendže sar so o Isus čerdža amendže.

¹⁴ So sikljovaja: Sar mothovaja so šunaja i nevi zapovest? Adžahar so žrtvujinaja amen amare phraljendže hem phenjendže. Amen mangaja ljen odobor but so hijam spremna te  čera na samo bare žrtve – te da amaro dživdipe oljendže – nego hem te čera tikne žrtve. Na primer, amen šunaja e Hristeso zakon ked daja sa amendar te vozina amare phure phraljen hem phenjen ko sastanak, ked spremno odrekninaja amen ando amare želje te šaj te ugodina okoljese kas mangaja hem ked koristinaja amaro odmor kotar buti te pomožina nekase ked isi prirodna katastrofe. Isto adžahar, amen trudinaja amen amari skupština te ovel than kuri svako amendar ka osetini pe šukar hem bezbedno.

15-17. (a) Sar kotar odova so o Isus čerdža dičhola so manglja i pravda? (b) Sar šaj te oponašina e Isuse?

¹⁵ Ked ki Biblija pomini pe o lafi „pravda“, tegani odova značini te čerel pe odova so o Devel mislini soj tano ispravno hem te na čerel pe razlika. Sose šaj te phena so e Hristeso zakon mothovi i pravda?

¹⁶ Sar prvo, razmislin sar kotar odova so o Isus čerdža dičhola so manglja i pravda. Ko vreme ked ov živindža, o jevrejska vođe mrzindže e manušen kola na hine Jevreja, mrzindže e obično manušen hem na mothovdže poštovanje premalo romnja. Ama, o Isus uvek poštujindža e manušen hem na čerdža razlika maškaro oljende. Ov mukhlja e manušen kola na hine Jevreja, a kola hine ljen vera, te oven oljese učenikija (Mat. 8:5-10, 13). Ov propovedindža sarinendže bizo razlika da li hine barvalje ja čorore (Mat. 11:5; Luka 19:2, 9). O Isus niked na hine grubo premalo romnja. Ov hine ljubazno hem mothovdža poštovanje, čak premalo okola romnja koljen o manuša ko odova vreme mržindže (Luka 7:37-39, 44-50).

¹⁷ So sikljovaja: Amen šaj te oponašina e Isuse adžahar so na ka čera razlika maškaro manuša hem so ka propovedina sarinendže kola mangena te šunen – bez obzira da li tane čorore, barvalje ja ki savi vera tane. O murša kola oponašinena e Isuse mothovena poštovanje premalo džuvlja. Ked amen čeraja adžahar, amen mothovaja so šunaja e Isuseso zakon.

18-19. So o Isus sikavdža andi pravda hem so amen sikljovaja odoljestar so sikavdža?

¹⁸ Sar dujto, razmislin so o Isus sikavdža andi pravda. Ov peklje učenikon sikavdža o načelija kola ka pomožinen ljen premalo avera te ponašinen pe pravedno. Razmislin, na primer, kotar načelo kova tano pendžardo sar zlatno pravilo (Mat. 7:12). Sare amen mangaja premalo amende te postupini pe pravedno. Odoljese hem amen valjani premalo avera te ponašina amen adžahar. Ako amen postupinaja adžahar, tegani hem on verovatno premalo amende ka ponašinen pe ko slično način. Ama, so ako neko premalo amende ponašindža pe nepravedno? O Isus sikavdža pe učenikon te ovel ljen poverenje so o Jehova „ka čerel i pravda te dobinen oljese izabrana kola rodena oljestar pomoć dive hem rat“ (Luka 18:6, 7). Akala lafija tane jekh obećanje: Amaro pravedno Devel šukar džanela save pharipa isi amen ko akala poslednja dive hem ka čerel te ovel amendže mothovdi i pravda ked ka avel o vreme odoljese (2. Sol. 1:6).

¹⁹ So sikljovaja: Ked postupinaja premalo e Isusese načelija, tegani amen ka ova pravedna premalo avera. Ako amendže hine mothovdi nepravda ko akava e Bengeso sveto, šaj te utešini amen odova so o Jehova sigurno ka čerel te dobina i pravda.

20-21. (a) Sar okola so isi ljen autoritet valjani te ponašinen pe premalo avera? (b) Sar o rom šaj te mothovi samopožrtvovano mangipe hem sar valjani te ponašini pe premalo peklje čhave?

²⁰ Premalo e Hristeso zakon, sar okola so isi ljen autoritet valjani te ponašinen pe premalo avera? O zakon temeljini pe ko mangipe, odoljese okola so isi ljen autoritet, valjani  te poštujinen okoljen soj tane oljendže poverime hem e mangipaja te ponašinen pe premalo oljende. Na valjani te bistren so o Isus mangela te mothoven mangipe ko sa so čerena.

²¹ Ki porodica. O rom valjani te mangel pe romnja „sar so o Hrist manglja e skupština“ (Efe. 5:25, 28, 29). Sar o Isus, hem o rom valjani te mothovi samopožrtvovano mangipe adžahar so pe romnjake potrebe ka čhivel anglo peklje. Disave romendže tano pharo te mothoven asavko mangipe, sebepi so šaj barilje ki porodica kuri na postupindža pe pravedno jekh premalo aver hem na mothovdža pe mangipe. Oljendže šaj te ovel but pharo te meninen peklje lošna navike, ama odova valjani te čeren ako mangena te mothoven so šunena e Hristeso zakon. Ked o rom mothovi samopožrtvovano mangipe, tegani i romni ka mothovi ljese poštovanje. O dad kova čače mangela pe čhaven niked na ka povredini ljen pe lafencar ja odoljeja so čerela (Efe. 4:31). Ov ka mothovi mangipe hem pažnja, adžahar oljese čhave ka osetinen pe sigurno. Asavko dad zaslužini o čhave te mangen lje hem te ovel ljen poverenje koro ljeste.

22. Premalo 1. Petareso 5:1-3, kase o phralja hem o phenja pripadinena hem sar o starešine valjani te ponašinen pe premalo oljende?

²² Ki skupština. O starešine na valjani te bistren so o phralja hem o phenja ki skupština na pripadinena oljendže (Jov. 10:16; čitinen 1. Petareso 5:1-3.) O lafija „e Devljeso stado“ ja „e Devljeso vlasništvo“ podsetinena e starešinen so o phralja hem o phenja ki skupština pripadinena e Jehovase. A ov mangela premalo oljende te ponašinen pe blago hem mangipaja (1. Sol. 2:7, 8). O starešine kola ko asavko način brininena pe e stadose, isi ljen e Jehovaso odobravanje. On isto adžahar, zaslužinena  o phralja hem o phenja te mothoven ljendže mangipe hem poštovanje.

23-24. (a) Koja uloga isi ljen o starešine ked neko ki skupština čerela ozbiljno greh? (b) So o starešine isi ljen ki godi ked rešinena asavke slučaja?

²³ Koja uloga isi ljen o starešine ked valjani te rešini pe disavo ozbiljno prestup? Oljengi uloga tani averčhane kotar odija savi hine ljen o sudije hem o starešine ko purano Izrael. Premalo e Mojsijeso zakon, o naimenovana murša na rešindže samo o buča kola hine povezime e duhovno bučencar, nego hem razna sukobija hem prestupija. Ama, o starešine kola akana ičerena pe ko e Hristeso zakon, rešinena samo o slučaja kola tane povezime e duhovno bučencar. On priznajinena so o vlastija valjani te rešinen o građanska hem o krivična buča. Akava uključini hem o pravo te odredini pe kobor ka platinen pe o kazne ando phanljipe (Rim. 13:1-4).

²⁴ So valjani te čeren o starešine ked neko ki skupština čerdža ozbiljno greh? On koristinena i Biblija te razmotrinen i situacija hem te anen odluka. Ama, uvek isi ljen ki godi so e Hristeso zakon tano temeljimo ko mangipe. O mangipe podstaknini e starešinen te dikhen so valjani te čeren te šaj te pomožinen e phraljese ja e phenjače premalo kaste hine čerdo odova prestup. O mangipe ka podstaknini e starešinen, dži razmislinena ando okova so čerdža greh, te pučen pe akala pučiba: Da li ov kajini pe? Da li šaj te pomožini pe oljese te ovel lje paljem šukar odnos e Jehovaja?

25. Sostar ka vačera ko aver članko?

²⁵ Čače, kobor valjani te ova zahvalna so isi amen e Hristeso zakon! Ked svako amendar dela sa pestar te šunel odova zakon, amen pomožinaja i skupština te ovel than kuri svako ka osetini pe soj tano manglo hem bezbedno. Ipak, živinaja ko sveto ko kova „o lošna manuša“ ka oven „ando lošna pološna“ (2. Tim. 3:13). Odoljese valjani te ova oprezna. Sar i skupština šaj te mothovi e Devljesi pravda ked seksualno zlostavinena pe o čhavore? Aver članko ka del amen odgovor.