1. Premalo Kološanima 2:4, 8, sar o Beng pokušini te prevarini amen?

O BENG mangela te irina amaro dumo e Jehovase. Te šaj te čerel odova, ov pokušini te utičini hem te kontrolišini amaro razmislibe hem čhivela amen te razmislina sar oljeste. Ov mangela te dža palo oljeste hem odoljese pokušini te prevarini amen, adžahar so koristini amare želje. (Čitinen Kološanima 2:4, 8.)

2-3. (a) Sose valjani te obratina pažnja ko upozorenje kova tano ko Kološanima 2:8? (b) So ka dikha ko akava članko?

² Da li amen čače hijam ki bari opasnost o Beng te hovavi amen? Ja, hijam ki bari opasnost! Setin tut, o Pavle na pisindža o upozorenje kova tano pisimo ko Kološanima 2:8 e manušendže kola na verujindže ko Devel. Ov pisindža odova e hrišćanendže kola hine pomazime e sveto duhoja (Kol. 1:2, 5). Ako odola hrišćanja tegani hine ki opasnost, avdije amen hijam ki pana pobari opasnost (1. Kor. 10:12). Sose odova phenaja? O Beng tano fordimo telje ki phuv, hem dela sa pestar te hovavi e Devljese verna slugen (Otkr. 12:9, 12, 17). Uzo odova, živinaja ko vreme ked o lošna hem o hovavne manuša ovena „ando lošna pološna“ (2. Tim. 3:1, 13).

³ Ko akava članko ka vačera odoljestar sar o Beng koristini o „čuče lafija“ te pokušini te utičini ko amaro razmislibe. Isto adžahar, ka pendžara kola tane oljese trin metode koljencar ov pokušini te hovavi e manušen (Ef. 6:11). Ko aver članko, ka dikha sar te cida i šteta kola oljese metode ačhavdže ko amaro razmislibe. Sar prvo, te dikha so šaj amen te sikljova kotar način sar o Beng hovavdža e Izraelcen palo odova so khuvdže ki Obećano phuv.

4-6. Premalo Ponovljeni zakoni 11:10-15, kova nevo način o Izraelcija morandilje te sikljon te šaj te čeren buti e phuvjaja?

⁴ O Beng džandža sar te čhivel ljen te čeren idolopoklonstvo. Sar čerdža odova? Ov džandža so oljendže valjandža maro hem odova iskoristindža te čhivel ljen te čeren so ov manglja. Ked o Izraelcija khuvdže ki Obećano phuv, on morandilje te sikljon nevo način sar te čeren buti e phuvjaja te šaj te ovel ljen so te han. Dži hine ko Egipat, o Izraelcija peklje phuvjače koristindže o pani kotar i reka Nil. Ama, ki Obećano phuv na hine asavki bari reka, odoljese da li ka barjol odova so sejindže zavisindža ando boršim hem andi rosa (Čitinen Ponovljeni zakoni 11:10-15; Is. 18:4, 5). Odoljese, o Izraelcija morandilje te sikljon nevo način sar te čeren buti e phuvjaja te šaj te ovel ljen so te han. Odova na hine lokho, sose but manuša kola džandže te čeren odija buti mulje ki pustinja.

⁵ O Jehova objasnindža pe narodose so oljenge okolnostija menindže pe. Palo odova, dindža ljen upozorenje kova na dičhilo soj tano but povezimo odoljeja sar te čerel pe buti e phuvjaja. Ov phendža: „Arakhen tumaro vilo te na prevarini tumen, pa te ciden tumen hem te služinen avere devljendže hem te klaninen tumen oljendže“ (Pon. zak. 11:16, 17). Sose o Jehova upozorindža ljen te na služinen e hovavne devljendže, ked vačerdža ando nevo način sar te čeren buti e phuvjaja?

⁶ O Jehova džandža so o Izraelcija ka oven ko iskušenje te roden pomoć ando narodija kola služindže e hovavne devljendže. Naravno, odola manuša džandže but pošukar ando Izraelcija sar te čeren buti e phuvjaja. E Devljeso narodo šaj  hine te sikljol disave korisna buča oljendar, ama odothe hine opasnost. O manuša ko Hanan kola čerdže buti e phuvjaja služindže e Valese hem upro ljende utičindže oljenge verovanja. On verujindže so o Val tano gospodar ando nebo hem so ov dela boršim. O Jehova na manglja oljeso narodo te ovel prevarimo odolje hovavne bučencar. Ama, but putija, o Izraelcija kokri andže i odluka te služinen e Valese (Br. 25:3, 5; Sud. 2:13; 1. Kralj. 18:18). Akana ka dikha sar o Beng uspindža te hovavi e Izraelcen.

7. Sar e Izraelcengi vera hine ispitimi ked khuvdže ki Obećano phuv?

⁷ Sar jekhto, o Izraelcija manglje te džal boršim te na ovel i phuv šuki, a o Beng iskoristindža odija potreba. Ki Obećano phuv ando dujto deo kotar april dži o septembar na dželo but boršim. E Izraelcengo dživdipe hem da li ka barjol odova so sejindže, zavisindža ando boršim kova obično počmindža te džal ko oktobar. O Beng čhivdža e Izraelcen te verujinen so valjani te ičeren o adetija sar o narodija kola tane uzo oljende, te šaj te uspinen. Odola narodija verujindže so oljenge devela ka čeren te džal boršim, ako ka ičeren disave adetija ja disave ritualija. Disave kola na hine ljen dovoljno vera ko Jehova, verujindže so odova hine jedino način te na ovel šukipe ki phuv, odoljese hem on počmindže te čeren odola paganska adetija te mothoven čast e hovavne devljese, e Valese.

8. Koja hine i dujto zamka koja o Beng iskoristindža? Objasnin.

⁸ O Beng iskoristindža hem i dujto zamka te hovavi e Izraelcen. Ov iskoristindža o nemoralna želje. O narodija kola hine uzo Izraelcija, dži služindže pe devljendže čerdže odvratna nemoralna buča. Ko odova hine uključimi i džuvljikani hem i muršikani prostitucija. On na samo so dozvolindže i homoseksualnost hem avera nemoralna buča, nego sa odova ulo oljendže normalno! (Pon. zak. 23:17, 18; 1. Kralj. 14:24). Odola narodija verujindže so asavke ritualija ka podstakninen oljenge devljen te čeren i phuv but te bijani. O nemoralna buča kola čerdže pe, bute Izraelcendže hine privlačna hem sebepi odova on birindže te služinen e hovavne devljendže. Adžahar, o Beng uspindža te kontrolišini ljen.

9. Premalo Osija 2:16, 17, sar o Beng uspindža o Izraelcija te na dikhen jasno e Jehova?

⁹ O Beng iskoristindža hem i trito zamka te hovavi e Izraelcen. Ov uspindža o Izraelcija te na dikhen jasno e Jehova. Ko e Jeremijaso vreme, o Jehova phendža so o hovavne prorokija čhivdže Oljese narodo te bistrel Oljeso nav „sebepi o Val“ (Jer. 23:27). Izgleda so e Devljeso narodo prestajindža te koristini e Jehovaso nav hem menindže lje e naveja Val, kova značini „vlasnik“, ja „gospodar“. Odoljese, e Izraelcendže hine pharo te dikhen i razlika maškaro Val hem o Jehova. Sebepi odova, dži služindže e Jehovase hine ljendže polokho te uključinen o ritualija kola čerdže pe e Valese. (Čitinen Osija 2:16, 17.) *

10. Kola metode o Beng koristini avdije?

¹⁰ O Beng koristini ista metode hem avdije. Ov kontrolišini e manušen adžahar so iskoristini oljenge potrebe, čerela o nemoral  te dičhol sar diso normalno hem mangela o manuša te na dikhen jasno e Jehova. Najangljeder ka dikha akija poslednjo metoda.

11. Sar o Beng čerdža o manuša te na dikhen jasno e Jehova?

¹¹ O Beng mangela o manuša te na dikhen jasno e Jehova. Ked mulje e Isusese apostolija, disave otpadnikija počmindže te sikaven o hovavne sikaviba (Dela 20:29, 30; 2. Sol. 2:3). On počmindže te ruminen o čačipe odoljestar koj tano o pravo Devel. Na primer, ked prevodindže i Biblija on na koristindže e Jehovaso nav, nego menindže lje e lafeja „Gospod“. Odoljeja čerdže te ovel popharo e manušendže kola čitindže i Biblija, te dikhen i razlika maškaro o Jehova hem avera „gospodija“ kola pominena pe ki Biblija (1. Kor. 8:5). O lafi „Gospod“ on koristindže hem e Jehovase hem e Isusese. Odoljese hine pharo e manušendže te haljon so o Jehova hem o Isus nane ista osobe (Jov. 17:3). Sa akava andža dži odova te širini pe o verovanje ko Trojstvo, o sikavibe kova nane ko e Devljeso Lafi. Sebepi odova, but manuša na džanena koj tano o pravo Devel hem verujinena so našti te pendžaren e Devlje. Savo baro hovajbe! (Dela 17:27).

12. So i hovavni religija čerdža te dičhol sar diso normalno hem dži soste sa odova andža premalo Rimljanima 1:28-31?

¹² O Beng iskoristini o nemoralna želje. Ko purano vreme ko Izrael, o Beng prekali hovavni religija čerdža o nemoral te dičhol sar diso normalno. Hem avdije čerela isto. I hovavni religija dozvolini hem čak čerela o nemoral te dičhol sar diso normalno. Odoljese, but manuša kola phenena so služinena e Devljese više na ičerena pe ko oljese moralna merilija. Ked o apostol Pavle pisindža ljil e hrišćanendže ko Rim, ov phendža dži soste sa odova andža. (Čitinen Rimljanima 1:28-31.) Maškaro „buča kola nane pristojna“ tane sa o oblikija ando nemoral, a odothe tani hem i homoseksualnost (Rimlj. 1:24-27, 32; Otkr. 2:20). But tano važno te šuna odova so i Biblija jasno sikavi amen!

13. Koja tani pana jekh metoda so o Beng koristini?

¹³ O Beng iskoristini amare potrebe. Amen hijam čerde adžahar te manga te obezbedina sa so valjani amendže hem  amare porodicače. Odoljese mangaja te sikljova dijekh buti te čera (1. Tim. 5:8). Te šaj te čera dijekh buti, amen džaja ki škola hem but trudinaja amen. Ama, valjani te ova oprezna. Ko but phuvja, ki škola sikljona pe but korisna buča, ama odothe sikljola pe hem akalje svetosi mudrost. Na primer, ki škola o učenikija tane podstaknime te pučen pe da li čače postojini o Devel hem da li i Biblija tani knjiga ando Devel. Oljen sikavena so o godžalje manuša verujinena so sa ulo slučajno (Rimlj. 1:21-23). E „Devljesi mudrost“ hem e svetoso sikavibe nane ljen ništa zajedničko (1. Kor. 1:19-21; 3:18-20).

14. So akalje svetosi mudrost na pomožini amen te barjačera?

¹⁴ O manuša kola šunena akalje svetosi mudrost, na samo so na ičerena e Jehovase merilija, nego hem protivinena pe oljendže. Akalje svetosi mudrost na pomožini amen te barjačera o osobine ando e Devljeso sveto duho, nego „o postupkija ando grešno telo“ (Gal. 5:19-23). Oj čhivela e manušen te oven ponosna hem odoljese o manuša mangena „kokri pes“ (2. Tim. 3:2-4). Asavko stav na pomožini amen te ova ponizna sar so o Devel mangela (2. Sam. 22:28). Disave hrišćanja kola dželje ko fakultet počmindže te razmislinen sar o manuša ko sveto, a na sar o Devel. Akana ka dikha so šaj te ovel ako na hijam oprezna.

15-16. So tu sikljiljan ando akalje phenjako iskustvo?

¹⁵ I phen koja tani pobuter ando 15 berš ki punovremeno služba phenela: „Sar e Jehovaso svedoko, čitindžum hem šundžum  ki koja opasnost šaj te ovav ako džava ko fakultet, ama na razmislindžum but odoljestar. Mislindžum so odova savet nane maje“. Kola problemija i phen hine la sebepi odova? Oj phenela: „Odobor sikljiljum školače so na hine man vreme te molina man e Jehovase sar so čerdžum angljeder. Na hine man snaga te vačerav andi Biblija averencar. But hijum lje umorno te pripreminav man šukar e sastankonendže. Ama, ked haljiljum so sebepi o fakultet moklo odnos e Jehovaja na hine odobor paše, džandžum so valjani te čhinavav te džav ko fakultet hem odova čerdžum“.

¹⁶ Sar i bari škola utičindža ko akalje phenjako razmislibe? Oj phendža: „Ladžavo maje te phenav so i bari škola sikavdža man te dikhav averenge mane, posebno meklje phraljenge hem phenjenge, te adžičerav but oljendar hem te cidav man oljendar. Valjandža maje but vreme te na dikhav ko buča adžahar. Ando akava sikljiljum ki koja opasnost šaj te arakha amen ako na šunaja o upozorenja so dela amen amaro nebesko Dad prekali piklji organizacija. O Jehova džanela man pošukar nego so me kokri džanava man. Valjandžum te šunav lje!“

17. (a) Ko so valjani te ova odlučna? (b) So ka dikha ko aver članko?

¹⁷ Ov odlučno te na mukhe akalje svetosi mudrost te hovavi tut „prekali filozofija hem prekalo hovavne hem čuče lafija“. Ma mukh o Beng te hovavi tut (1. Kor. 3:18; 2. Kor. 2:11). Niked ma mukh e Bengese te čhivel tut te na dikhe jasno e Jehova. Ičer tut ko e Jehovase moralna načelija. Ma mukh e Bengese te prevarini tut te na šune e Jehovase savetija. Ama, so valjani te čere ako dikheja so upro tute utičindža akava sveto hem oljeso razmislibe? Ko aver članko ka dikha sar e Devljeso Lafi šaj te pomožini amen te cida amen ando razmislibe hem ando navike kola tane hor ano amende (2. Kor. 10:4, 5).