1. Njika jome̱le̱ ńamuloloma Paulo a tiledino̱ kriste̱n yo̱kisabe̱ e?

ŃAMULOLOMA Paulo ome̱le̱ ná: “Lo si no̱ngo̱ [pe̱].” Di si no̱ngo̱ pe̱ nje e? Mo̱ ná: “Lo si no̱ngo̱ [pe̱] bowan ba nin wase.” (Rom. 12:2) Kriste̱n a ńo̱ṅo̱n a boso nde Paulo a tiledino̱ ben byala. Ońola nje a bolino̱ bome na bito ba bake̱ Loba malonge̱ mabu na bena bo̱kisabe̱ na mudī musangi ninka jome̱le̱ la ngińa e?​—Rom. 1:7.

2-3. Ne̱ni Satan a makekano̱ pandise̱ biso̱ na Yehova e, nde ne̱ni jeno̱ ná di dubwa mambo ma ‘boki na ngińa’ o mo̱nge̱le̱ masu e?

² Paulo a ta a taka o mulema ońolana mo̱nge̱le̱ ma bobe na mabie̱ ma nin was’a Satan ma ta ma nibe̱ne̱ ngińa omo̱ń a kriste̱n iwo̱. (Efe. 4:17-19) Nika ńe ná e po̱ye̱ to̱ nja ńasu. O miwe̱n mao me̱se̱ ma pula pandise̱ biso̱ na Yehova, Satan, loba la yen ebe̱yed’a mambo, a mabolane̱ misomba ma ńai na ńai. K’eyembilan, di mapula te̱ be̱ mweńa to̱ busa dina, a mabolane̱ ni ńo̱ngi o keka pandise̱ biso̱ etum na Yehova. E pe̱ ná a bolane̱ mambo mō̱ jokono̱ o mboa, o esukulu, na o mbasanedi ma bato ba dinge̱le̱ biso̱ ná di be̱ne̱ jo̱nge̱le̱ lao.

³ Mo̱ je ná di we̱le̱ dubwa mambo ma ‘boki na ngińa’ o mo̱nge̱le̱ masu e? (2 Kor. 10:4) Maka ne̱ni Paulo alabe̱no̱: “Di mabule̱le̱ mo̱nge̱le̱ na mikidi me̱se̱ mi makeṅe̱ so̱ṅtane̱ la Loba, di matimbise̱ dibie̱ le̱se̱ mukoma o sengane̱ la Kristo.” (2 Kor. 10:5) E, na jongwane̱ la Yehova je ná di dubwa mo̱nge̱le̱ ma bobe. Ka nje te̱ mado̱kita  meno̱ ná ma sumwa diboa, nika pe̱ nde Eyal’a Loba e mongwane̱no̱ biso̱ o sumwa mo̱nge̱le̱ ma bobe ma was’a Satan.

4. Njika mawengisan bō̱ basu ba tano̱ bangame̱n po̱ngo̱ ponda ba kasino̱ mbale̱ ka nged’a boso e?

⁴ O̱nge̱le̱ te̱ mawengisan mena o tano̱ wangame̱n po̱ngo̱ niponda ńena o kasino̱ mbal’Eyal’a Loba ka nged’a boso, o no̱ngo̱ pe̱ bedomsedi o bolea Yehova. Ná di boleye̱ Yehova, jita lasu lese̱le̱ bola mambo ma bobe. (1 Kor. 6:9-11) E se̱ masoma di matimbise̱le̱no̱ Yehova ná ongwane̱ biso̱ o jese̱le̱ beboledi ba bobe e!

5. Njika mambo maba jangame̱nno̱ bola ma kwalabe̱ o Roma 12:2 e?

⁵ Nde, di s’angame̱n jo̱nge̱le̱ ná di si be̱n pe̱ ńo̱ng’a po̱ngo̱ mawengisan. To̱ná jese̱le̱no̱ bola myobe minde̱ne̱ di tano̱ di bola obiana di madubisabe̱, e mapula te̱ nde ná di be̱ ye̱ne̱ o samba to̱ njika lambo le ná di bola ná di timbe pe̱te̱ o be beboledi ba kwaṅ jese̱le̱no̱. Ne̱ni jeno̱ ná di bola nika e? Paulo mo̱ ná: “Lo si no̱ngo̱ [pe̱] bowan ba nin wase, nde tukwa bińo̱me̱ne̱, lo timbise̱ mo̱nge̱le̱ mańu peńa.” (Rom. 12:2) E mapula so̱ ná di bole mambo maba. Laboso, ‘di si no̱ngo̱ [pe̱] bowan’ ba nin wase. Di londe̱ maba, jangame̱n ‘tukwa biso̱me̱ne̱’ na timbise̱ pe̱ mo̱nge̱le̱ masu peńa.

6. Nje byala ba Yesu be tilabe̱ o Mateo 12:43-45 be mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

⁶ Tukwa la biso̱me̱ne̱ lena Paulo a to̱pedino̱ di titi wana la mawengisan ma mo̱ń na mo̱ń. Di matapa mot’asu ńe̱se̱. (Ombwa edinge̱le̱ “ Betukwedi nga dimbe̱le̱ la ńolo e?”) Jangame̱n tukwa ná bambam​—mot’asu ńa teten, mo̱nge̱le̱ masu ma njiba, na ńo̱ng’asu. Biso̱ be̱se̱ jangame̱n so̱ baise̱ na biso̱me̱ne̱ ná, ‘Mo̱ mawengisan neno̱ o po̱ngo̱ o be̱ kriste̱n me nde nje e me̱ne̱ne̱ na miso̱ ma bato, nga ne o timba kriste̱n na mbale̱ o mulema mam na o mo̱nge̱le̱ mam e?’ Din  tukwa la biso̱me̱ne̱ le mweńa. O byala bao be tilabe̱ o Mateo 12:43-45, Yesu a lango nje yangame̱n bolane̱. (Langa.) Be byala be mokwe̱le̱ biso̱ ben belēdi ba mweńa: Dubwa la mo̱nge̱le̱ ma bobe buka te̱ di si dongame̱n; jangame̱n wengisane̱ mo̱ na ma mena Loba a do̱lisanno̱.

7. Ne̱ni jeno̱ ná di tukwa mot’asu ńa teten e?

⁷ Mo̱ je ná di we̱le̱ tukwa mo̱nge̱le̱ masu ma njiba to̱ mot’asu ńa teten e? Eyal’a Loba e malabe̱ ná e, mo̱ ná: “Lo [benge] timbisabe̱ peńa na mudī o mo̱nge̱le̱ mańu, lo bo̱te mot’a peńa nu wekabe̱ kaponda Loba o te̱me̱ la sim na bosangi ba mbale̱.” (Efe. 4:23, 24) E, na mbale̱, je ná di we̱le̱ tukwa mot’asu ńa teten, nde nika e titi lambo di bo̱bi o bola. Di s’angame̱n buka te̱ dubwa bepuledi ba bobe to̱ jese̱le̱ beboledi ba bobe. E mapula ná di tukwe “mo̱nge̱le̱” masu. Nika e mapula nde kwala ná jangame̱n tukwa ńo̱ng’asu, bepuledi basu, na nje e matute̱le̱ biso̱. Nika e mabaise̱ miwe̱n ma ponda ye̱se̱.

8-9. Ne̱ni myango ma munasango mō̱ mi mabonde̱no̱ ná jangame̱n tukwa pat’a moto jeno̱ oteten e?

⁸ Jombweye te̱ eyembilan a munasango mō̱ nu ta nu to̱ndo̱ jana bewe̱nji. Ombusa mo̱ jese̱le̱ so̱ki na bewe̱nji, a ta ka ni dongame̱n o dubisabe̱, na nika e bola mboṅ a betańsedi o yi son a mundi a tano̱ a ja. Nde ebiamu ewo̱, son a ponda ombusa dubise̱ lao, a ta a kusa kekise̱ a si tano̱ enge̱le̱. Muso̱kedi mō̱ a ta a po̱ janane̱ mo̱ ombo’ao. O bebotedi munasango asu a bandi ńo̱ng’ao ńa pula jana. Nde ponda nu moto a to̱pino̱ dibena te̱nge̱ne̱ Yehova, nu munasango asu oń na malinga kańena a si we̱li pe̱ jalea ńolo. Na mo̱ a dipa nu moto. Ońola nje a bolino̱ nika e? To̱ná jokwa lao la Bibe̱l longwane̱no̱ mo̱ o banda ńo̱ng’ao ńa jana, a si ta a mátukwa mo̱nge̱le̱ mao. Nika e mapula nde kwala ná, a si ta a mátukwa pat’a moto eno̱ oteten.

⁹ Nde nu munasango asu a s’ese̱le̱ ná a bobe, a bengi te̱ nde po̱ngo̱ miwe̱n na ngińa. (Min. 24:16) Na jongwane̱ la batudu o mwemba, a bengi ńaka bwam. Na ponda, na mo̱ a be̱ ka ni dongame̱n o be̱ mutudu. Nde ebiamu ewo̱, oboso ba Ndabo a Janea, a kusa kekise̱ le bowan na di lena a tano̱ a mákusa mimbu mi tombi. Muso̱kedi mō̱ a ta a pula dipa mutudu mō̱ ńa mwemba. Nje munasango asu a bolino̱ e? Na pī, na sibise̱ la ńolo, a kwalisane̱ nu muso̱kedi, a lo̱ko̱ nu muwase̱ bewe̱nji, ongwane̱ pe̱ mo̱ o timba ombo’ao. Ońola nje munasango asu a bolino̱ diwengisan nin ngedi e? Ońolana nu munasango asu a ta a mátukwa mo̱nge̱le̱ mao. Mot’ao ńa teten a tuko, a timba mot’a musango, nu sibise̱ ńolo​—nika e sesi Yehova!

10. Nje jangame̱nno̱ bola ná di tukwe mot’asu ńa teten e?

¹⁰ Man mawengisan ma titi ma we̱nge̱ na kie̱le̱; ma si mapo̱ pe̱ to̱ na mo̱me̱ne̱. Jangame̱n bola ebolo na “ngińa ńe̱se̱,” mimbu jita. (2 Pet. 1:5) Man mawengisan ma si me̱nde̱ po̱ ońolana ye etum a mimbu jeno̱ o “mbale̱.” Jangame̱n nde po̱ngo̱ miwe̱n masu me̱se̱ ná di tukwe mot’asu ńa teten. Ná di tongwe̱le̱, matanga ma mweńa me jangame̱nno̱ po̱ngo̱. Jombweye̱ te̱ mō̱.

11. Ne̱ni muka mu mongwane̱no̱ biso̱ o tukwa mo̱nge̱le̱ masu e?

¹¹ Muka, mo̱, nde mwe tanga laboso la  mweńa jangame̱nno̱ po̱ngo̱. E mapula ná di kane̱ ka ne̱ni te̱ mulo̱ngedi a bolino̱, mo̱ ná: “A Loba, wekea mba mulema mwe bosangi, na timbise̱ teten am mudī ma peńa mu te̱nge̱n.” (Mye. 51:12) Jangame̱n jemba ná e mapula ná di tukwe mo̱nge̱le̱ masu, di baise̱ pe̱ Yehova jongwane̱ lao. Ne̱ni jeno̱ ná di be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o po̱ngo̱ mawengisan e? Nje Yehova a kakane̱no̱ Bonaisrael ba milopo ma bwambi o mińa ma Hesekiel ye ná yembe̱ biso̱, mo̱ ná: “Na mabola babo̱ mulema mō̱, na mawe̱le̱ mudī ma peńa oteten ańu . . . na bola babo̱ mulema m’eyobo, [nika ńe nde, mulema mu masengane̱ bediedi ba Loba].” (Hes. 11:19.) Yehova a ta a le̱le̱me̱ o jongwane̱ ba Bonaisrael ná ba tukwe, a le̱le̱me̱ pe̱ o jongwane̱ biso̱.

12-13. (a) Bupisane̱ Myenge 119:59, nje jangame̱nno̱ dutea e? (b) Njika myuedi wangame̱nno̱ baise̱ na wame̱ne̱ e?

¹² Dutea le nde tanga di londe̱ maba la mweńa jangame̱nno̱ po̱ngo̱. Niponda jeno̱ o langa Eyal’a Loba buńa te̱, jangame̱n no̱ngo̱ ponda o dutea, to̱ o dutea ná po̱m njika mo̱nge̱le̱ jangame̱nno̱ tukwa. (Langa Myenge 119:59; Bon. 4:12; Yak. 1:25) Jangame̱n wasa bia njika mo̱nge̱le̱ to̱ ńo̱ngi di be̱nno̱ bena ba wu na dibie̱ la wase. Jangame̱n be̱ mbale̱ na biso̱me̱ne̱ o jemba bo̱bo̱ lasu na we̱ pe̱ na ngińa o buka mo̱.

¹³ K’eyembilan, we ná o baise̱ na wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱ to̱ muse̱se̱le̱ m’eko̱n mu maso̱be̱ mba o mulema e?’ (1 Pet. 2 :1) ‘Mo̱ na mo̱nge̱le̱ ná na buki bane̱ ońola mayabe̱ mam, esukul’am, to̱ m’bwaṅ mam e?’ (Min. 16:5) ‘Mo̱ na maye̱use̱ bato bena ba si be̱n milemlem ma mambo na be̱nno̱ to̱ bena ba si be̱n muso̱no̱ m’eyobo mō̱ ka mba e?’ (Yak. 2:2-4) ‘Mo̱ mambo was’a Satan e masebeano̱ bato ma malo̱ndo̱ mba e?’ (1 Yohane 2:15-17) ‘Mo̱ na mabwane̱ longe̱le̱ la ńolo di be̱n musonje na njo muńe̱nge̱ e?’ (Mye. 97:10; 101:3; Amos 5:15) Malabe̱ mo̱ngo̱ o min myuedi me ná mongwane̱ wa o je̱ne̱ nje wangame̱nno̱ tukwa. Di me̱nde̱ nde do̱lisane̱ Tet’ asu ńe o mo̱ń yete̱na di we̱li o dubwa man mo̱nge̱le̱ ma ‘boki na ngińa’ o milema masu.​—Mye. 19:15.

14. Ońola nje po̱so̱ la mindenge ma bwam leno̱ mweńa jita e?

¹⁴ Po̱so̱ mindenge ma bwam, nika nde ńe tanga di londe̱ malalo la mweńa jangame̱nno̱ po̱ngo̱. E be̱ ná di memba nika to̱ ke̱m, mindenge masu mi be̱n ngińa ninde̱ne̱ omo̱ń asu. (Min. 13:20) E be̱ o wum’ebolo to̱ o esukulu, di dingabe̱le̱ nde na bato bena ba si me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ Loba a do̱lisanno̱. Nde je ná di kusa mako̱m ma peti bwam o ndongame̱n asu ya kriste̱n. Oten nde jeno̱ ná di kusa jembame̱ to̱ tutabe̱le̱ o “ndolo na bebolo ba bwam.”​—Bon. 10:24, 25.

15-16. Ne̱ni Satan a makekano̱ tukwa mo̱nge̱le̱ masu e?

¹⁵ O si dimbea ninka ná Satan a mawe̱ na ngińa ńe̱se̱ o tukwa mo̱nge̱le̱ masu. A mabolane̱ pat’a belēdi ye̱se̱ o te̱nge̱ne̱ ngiń’a mbal’Eyal’a Loba.

¹⁶ Satan a mabenga nde baise̱ mulemlem ma myuedi a baise̱no̱ Eva o mōnda ma Ede̱n ná: “Obwa, Loba a kwali na mbale̱ na . . . ?” (Bbot. 3:1) O nin wase ńe owas’a ngiń’a Satan, di yo̱ki senga myuedi me ná mi bola ná di si dube̱ pe̱ nje jokono̱. K’eyembilan: ‘Mo̱ nika ńe mbale̱ ná Loba a si do̱lisane̱ diba la bome baba to̱ bito baba e? Mo̱ nika ńe mbale̱ ná Loba a  si mapula ná o bolise̱ ngand’a mbu to̱ buńa ba yabe̱ e? Mo̱ Loba lo̱ngo̱ a bangi na mbale̱ ná o si no̱ngo̱ maya e? Mo̱ Loba la ndolo a mapula na mbale̱ ná o si be̱ne̱ pe̱ mulatako na bandolo bo̱ngo̱ bena ba pangabe̱ e?’

17. Nje jangame̱nno̱ bola yete̱na moto a baise̱ biso̱ myuedi me ná mi bola ná di be̱ne̱ penda ońola mambo di dube̱no̱ e, bupisane̱ Kolose 2:6, 7 nje pe̱ nika ńeno̱ ná e wana e?

¹⁷ E mapula biso̱ ná di be̱ mbaki na nje di dube̱no̱. Di si wasi te̱ malabe̱ ma myuedi ma mweńa ma mambo di dube̱no̱, je ná di botea be̱ne̱ penda ná nje jokono̱ e titi mbale̱. Yi penda ye ná i botea yua biso̱ mo̱nge̱le̱, i ńamse̱ pe̱ dube̱ lasu. Nje so̱ jangame̱nno̱ bola e? Eyal’a Loba e malangwea biso̱ ná di tukwe mo̱nge̱le̱ masu, ná di we̱le̱ jemba “nje ye bwam, e do̱lisan mo̱ [Loba] na ye na ke̱nge̱nge̱.” (Rom. 12:2) Tongwea na jokwa la ponda ye̱se̱ je ná di we̱le̱ jemba mbale̱ jokono̱ o Bibe̱l, nika ńe nde ná di bukea o mo̱nge̱le̱ ná bete̱sedi ba Yehova be te̱m. Denge̱, ka bwele bo be̱n myanga mi sikimedi, di me̱nde̱ sikime̱ye̱, “lembame̱ o dube̱.”​—Langa Kolose 2:6, 7.

18. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ o sumwa mo̱nge̱le̱ ma bobe ma was’a Satan o mulopo masu e?

¹⁸ To̱ moto a titi ná a sikime̱ye̱ dube̱ lo̱ngo̱ ke̱ wame̱ne̱, ońola nika benga timbisabe̱ peńa na mudī o mo̱nge̱le̱ mo̱ngo̱. Kane̱ esibe̱ wo̱lo̱; so̱so̱me̱ye̱ Yehova ná a bole wa mudī mao musangi ná mongwane̱ wa. Dutea ná po̱m; benga jombwea mo̱nge̱le̱ mo̱ngo̱ na nje e matute̱le̱ wa. Wasa mako̱m ma bwam; dinge̱le̱ wame̱ne̱ na bato bena ba me̱nde̱ jongwane̱ wa o tukwa mo̱nge̱le̱ mo̱ngo̱. O boli te̱ nika, ke̱ o me̱nde̱ sumwa mo̱nge̱le̱ ma bobe ma nin was’a Satan o mulopo mo̱ngo̱, o tata wame̱ne̱ na mo̱, o tongwe̱le̱ pe̱ o ‘bule̱le̱ mo̱nge̱le̱ na mikidi me̱se̱ mi makeṅe̱ so̱ṅtane̱ la Loba.’​—2 Kor. 10:5.