NIPONDA Bonaisrael ba tano̱ ba nipula kata Mo̱pi ma Yordan jingea o mundi Loba a kakane̱no̱ babo̱ nde bato bō̱ ba po̱ino̱ pe̱pe̱le̱ babo̱. Ba bato ba ta nde be̱n ba bito bena ba ta ba bele̱ bome o jukea o ndema. Nika ńe̱ne̱n nde ka lambo le tobotobo na le pasa. Be̱ne̱ la mako̱m ma peńa, sa la ngando, na da pe̱ da la bwam nika ńe̱se̱ e wusa bwese̱ Bonaisrael muńe̱nge̱ jita. To̱ná beboledi na bedangwedi ba ba bito be si tano̱ nje Mbend’a Loba e tano̱ e baise̱ Bonaisrael ná ba bole, bome ba Israel bō̱ ba kwali nde yen ebe ná: ‘Di bi nje ye bwam na nje ye bobe. Di me̱nde̱ no̱ngo̱ jangame̱ye̱.’

 Ne̱ni e timbino̱ be̱ e? Myango ma Bibe̱l mi malangwea biso̱ ná: ‘Bato ba kumo wite̱ bana ba bito ba Moab musonje.’ Ba bito ba ta nde ba pula ná bome ba Israel bowe̱ maloba ma mpoṅ. Ba boli pe̱ nika! E ta so̱ e te̱nge̱ne̱ ná ‘malinga ma Yehova mońe te̱nge̱ne̱ Israel.’​—Mis. 25:1-3.

Ba Bonaisrael ba bule̱le̱ Mbend’a Loba o mbadi iba: Ba nunge̱ mabo̱ngo̱ oboso ba njimbidi, ba wite̱ pe̱ musonje. Lokoli lo wedi ońola si sengane̱ labu. (Bbu. 20:4, 5, 14; Ndim. 13:6-9) Ońola nje bebolo babu be tano̱ bobe tobotobo e? Ońolana ba bome ba si wusa te̱ bule̱le̱ Mbend’a Loba, lo lokoli la bana ba Israel lo wusa kata Yordan jingea o Mundi ma Dikaki.​—Mis. 25:5, 9.

Ńamuloloma Paulo a tili jombwea min myango ná: “Man ma ko̱ye̱ nde babo̱ o be̱ eyemban; nde ma tilabe̱ nde o be̱ biso̱ jome̱le̱, biso̱ bena su la ponda di po̱yedino̱.” (1 Kor. 10:7-11) Satan a ta muńe̱nge̱ ná Bonaisrael bō̱ ba boli bobe bonde̱ne̱, na ná ba si ta pe̱ ka ni dongame̱n o jingea o Mundi ma Dikaki. Kana di bino̱ ná nje ye ná e bwese̱ Satan muńe̱nge̱ buka me̱se̱ ye nde ke̱ eki biso̱ o jingea o was’a peńa ńa Loba, e se̱ dibie̱ e me̱nde̱no̱ so̱ be̱ ke̱ di ne̱nge̱ di jome̱le̱ o mulema e!

Satan a maso̱mo̱ kriste̱n, a mabolane̱ nde misomba di bino̱ bwambwam, mena a tongwe̱le̱no̱ pe̱ na bato jita. Ka nje te̱ jokono̱ o milo̱ṅ mi se̱le̱, na Bonaisrael, a bolane̱ nde musonje. O nin we̱nge̱, musonje mu dia te̱ nde lambi la bobe. Mbadi po̱ ńa ngińa eno̱ ná a kwese̱ biso̱ ńe nde tongwea na bedinge̱dinge̱ ba mbamba.

O nin we̱nge̱, we ná wombwa bedinge̱dinge̱ ba mbamba esibe̱ ná bape̱pe̱ ba bi. Mimbu jita we̱nge̱, moto a ta be̱ a mapula te̱ jombwa be bedinge̱dinge̱ a ta nde ala o ndabo a sinima o je̱ne̱ sinima i si bake̱ to̱ janda yi ńai a kalati o sap’a kalat’a batudu ba bato. Bato jita ba ta ba bwa iso̱n ná be̱ne̱ babo̱ ba mabusa o yi ńai a bepolo to̱ tomba o mbasanedi mao. Nde tatan moto a be̱n te̱ internet, e ná ombwa be bedinge̱dinge̱ o wum’ebolo to̱ o mutoa. O jita la bekombo, mome to̱ muto e ná ombwa be bedinge̱dinge̱ o ndabo ao, esibe̱ mo̱ busa.

Seto̱ nika buka te̱. Telefon na tafe̱l i boli ná e be̱ lambo di bo̱bi o jombwa be bedinge̱dinge̱. Niponda bato beno̱ dangwa o ngea, to̱ beno̱ o mitoa to̱ o masin ma ndiyo, be ná bombwa mo̱ o elongisan a dia.

Kana yeno̱ lambo di bo̱bi tatan o jombwa be bedinge̱dinge̱, na wuta pe̱ nika, be me̱nse̱ bato sese we̱nge̱ buka o mińa ma kwaṅ. Jita la ba bena ba mombwe̱ mo̱, ba mańamse̱ maba mabu, edube ba mabolano̱ babo̱me̱ne̱, na doi labu la mulema. Di buki me̱se̱, be ná ba ńamse̱ mulatako mabu na Yehova. We ná o be̱ mbaki ná be bedinge̱dinge̱ be mawanea ba bena ba mombwe̱ mo̱ mbeu a ńolo. O ngedi jita be make̱ bebango ba mulema bende̱ne̱. Be bebango be ná be bo̱ son na son, nde be ná be dia ndo i si mapomane̱ bo̱.

Di bie ná Yehova a matata biso̱ na din lambi la Satan. Di mapula te̱ ná Yehova a tate biso̱, di bole nje bana ba Israel ba subino̱ bola​— di “dube̱ doi” lao. (Bbu. 19:5) Jangame̱n so̱ṅtane̱ ná Loba a singe̱ bedinge̱dinge̱ ba mbamba. Ońola nje di makwalano̱ nika e?

Dutea ná: O kwaṅ, mambenda Loba a tano̱ a bola tumba la Bonaisrael ma ta diwengisan na mambenda ma to̱ njika tumba la niponda. Ma ta nde k’edima e mabe̱ Israel na beboledi ba ńakaka ba matumba ma dinge̱le̱ babo̱. (Ndim. 4:6-8) Ma mambenda mabonde̱ mbal’a mweńa ńe nde ná: Yehova a singe̱ musonje.

 Yehova a lango beboledi ba ńakaka ba matumba ma ta madinge̱le̱ Bonaisrael, a kwala ná: “Lo si bola kaponda beboledi b’ekombo a Kanaan, o wuma na malane̱no̱ bińo̱. . . . Ekombo e kwedi so̱ mbindo; ońola nika na mako̱kise̱ myobe mao.” Ońola Loba la bosangi la Israel, mbad’a longe̱ ńa Bonakanaan e ta bobe kańena, ekombo owe̱ni ba tano̱ ba ja e ta e málonda na mbindo.​—Lev. 18:3, 25.

To̱ná Yehova a ko̱kise̱no̱ Bonakanaan, matumba mape̱pe̱ ma bengi wite̱ musonje. Buka 1 500 ba mbu ombusa ponda, Paulo a to̱pedi ońola ma matumba owe̱ni kriste̱n i tano̱ i ja ná ma ‘máko̱ etiṅtiṅ [to̱, ma bo̱lo̱ne̱ ka ńe ko̱nji ná bambam].’ Baje̱ oten “ba bake̱ babo̱me̱ne̱ o mbamba o bola ńai a mbindo te̱ na mukubo.” (Efe. 4:17-19) O nin we̱nge̱ pe̱, bato jita be nde bato ba musonje bande̱ne̱ bena ba si mabwane̱ pe̱ to̱ mo̱ iso̱n. Bowe̱ Yehova ba mbale̱ ba s’angame̱n jombwa beboledi ba musonje ba nin wase.

Bedinge̱dinge̱ ba mbamba be si mabola bete̱sedi ba Loba edube. A weki nde bato kaponda je̱ne̱ne̱ lao na o bowan bao, a bola pe̱ biso̱ ná di we̱le̱ jemba nje ye bwam na bobe. Loba a ta dibie̱ ponda a te̱se̱no̱ mambenda jombwea lata la mome na muto. A te̱se̱ nde ná di lata di be̱ nde lambo babaedi ba mabwane̱no̱ muńe̱nge̱. (Bbot. 1:26-28; Min. 5:18, 19) Nde nje ba bena ba mabusise̱ to̱ sue̱le̱ bedinge̱dinge̱ ba mbamba ba mabolano̱ e? Be nde o yaṅa bete̱sedi ba Loba ná bambam. E, bato ba masue̱le̱ be bedinge̱dinge̱ ba si mabola Yehova edube. Loba a me̱nde̱ kaise̱ ba bena ba mayaṅe̱ bete̱sedi bao tongwea na busise̱ to̱ sue̱le̱ sinima to̱ kalat’a musonje.​—Rom. 1:24-27.

Nde nje kwala ońola bato ba malange̱ kalat’a musonje to̱ jombwa bedinge̱dinge̱ ba mbamba na m’boṅsan e? Bō̱ be ná bo̱nge̱le̱ ná di longe̱le̱ la ńolo di titi bobe. Nde be nde o sue̱le̱ ba ba si mabole̱ bete̱sedi ba Loba edube. Yen ebe seto̱ nika nde e ta mo̱nge̱le̱ mabu ponda ba botedino̱ jombwa be bedinge̱dinge̱. Nde Bibe̱l e makwala ná bwē ná ba ba mowe̱ Loba la mbale̱ bangame̱n singe̱ be bedinge̱ndinge̱. Bibe̱l mo̱ ná: “Bińo̱ bato̱nde̱ Yehova, singe̱ bobe!”​—Mye. 97:10.

 Bola la nika le ná di be̱ to̱ ba bena ba si mapule̱ jombwe̱ bedinge̱dinge̱ ba mbamba ndutu. Kana di titino̱ ke̱nge̱nge̱, jangame̱n jana ná di lembe̱ bepuledi ba musonje. Nde mulema masu ma moto nu titi ke̱nge̱nge̱ mwe ná mu keka wasa ne̱ni samba mbend’a Loba. (Yer. 17:9) Nde jita la ba ba timbi kriste̱n ba buki bo bwemba. Bia la nika le ná di bola wa mbaki ná wa pe̱ we ná wese̱le̱ jombwa be bedinge̱dinge̱. Maka ne̱ni Eyal’a Loba yeno̱ ná yongwane̱ wa o samba di lambi la Satan.

Ka nje te̱ di se̱le̱no̱ kwala, jita la Bonaisrael bese̱le̱ ná bepuledi ba bobe balane̱ babo̱ o dibumbe. Nika ńe pe̱ ná e bolane̱ we̱nge̱. Yakobo munańango a Yesu a teleye̱ ni mbeu a ńolo, mo̱ ná: “Moto na moto a makekisabe̱ nde, ke̱ a dutabe̱ na lo̱ndo̱be̱ na bepuledi bao mo̱me̱ne̱. Nde bepuledi be no̱ngi te̱ deme̱, na mo̱ be ya bobe; nde bobe bungi te̱, na mo̱ bo ya kwedi.” (Yak. 1:14, 15) Bepuledi ba bobe be bongwabe̱ te̱, nde be kola o dime̱ne̱ diwo̱ te̱nge̱, bobe nde bo mabuse̱ oten ye̱ke̱i te̱. Ońola nika, di sumwe mo̱nge̱le̱ ma musonje o mulema masu ​—di si bongwa mo̱.

Mo̱nge̱le̱ ma titi ko̱nji ma tiki te̱ wa o mulema, pomane̱ dubwa mo̱. Yesu mo̱ ná: “Dia lo̱ngo̱ to̱ mwende mo̱ngo̱ ba Iambi te̱ wa, ke̱ mo̱, o pimbe mo̱ wone̱ . . . Diso̱ lo̱ngo̱ pe̱ di Iambi te̱ wa, songwa mo̱, o pimbe mo̱ wone̱.” (Mat. 18:8, 9) Yesu a si ta a pula kwala ná di ke̱ be belongi na mbale̱. A bolane̱ nde y’edinge̱dinge̱ ná di so̱ṅtane̱ mweńa ma sumwa nje e maso̱njise̱ biso̱​—na domse̱ pe̱ o pomane̱ bola nika. Ne̱ni jeno̱ ná di we̱le̱ ma malea o ebolo jombwea bedinge̱dinge̱ ba mbamba e?

We te̱ o jombwa television k’eyembilan nde o ko̱ o be bedinge̱dinge̱ o si kwala ná ‘nika e titi lambo.’ Pomane̱ pale̱ boso o ’yidi. Dimse̱ television dibokime̱ne̱. Dimse̱ o̱rdinate̱r to̱ telefon esibe̱ jindea. Soke̱ pe̱te̱ mo̱nge̱le̱ mo̱ngo̱ o nje ye ko̱nji. Bola la nika le ná longwane̱ wa o tata mo̱nge̱le̱ mo̱ngo̱ o mulopo ma jese̱le̱ ná mo̱nge̱le̱ ma bobe nde ma be̱ne̱ ngińa omo̱ń ango̱.

Nje bola yete̱na o si mombwa pe̱ bedinge̱dinge̱ ba mbamba, nde e be̱ ná ponda iwo̱ o dia o mo̱nge̱le̱ nje o tano̱ we̱ne̱ e? Yi ńai a maduta to̱ bedinge̱dinge̱ yena i ja moto o mulopo pond’a bwaba. We ná wo̱nge̱le̱ mo̱ to̱ njika ponda. Nika e bolane̱ te̱, we ná o pula bola lambo di titi ko̱nji, ka ńo̱ṅńe̱ elong’ango̱ ya yadi. Bia so̱ ná ninka mo̱nge̱le̱ me ná ma po̱ye̱ wa to̱ njika ponda, boṅsane̱ pe̱ o janane̱ mo̱.

Ouse̱ bedomsedi o no̱ngino̱ o sibise̱ mo̱nge̱le̱ na bebolo bo̱ngo̱ owas’a jemea la Loba. Be̱ ka ńamuloloma Paulo nu ta be̱be̱ o ‘tuse̱ ńol’ao na timbise̱ mo̱ ka mukom.’ (1 Kor. 9:27) O s’ese̱le̱ ná bepuledi ba mbindo be be̱ne̱ ngińa omo̱ń ango̱. “Tukwa bińo̱me̱ne̱, lo timbise̱ mo̱nge̱le̱ mańu peńa, ná lo we̱le̱ jemba nje ye jemea la Loba, nje ye bwam, e do̱lisan mo̱ na ye na ke̱nge̱nge̱.” (Rom. 12:2) O si dimbea ná: Mo̱nge̱le̱ na bebolo bena be mulatako na jemea la Loba ba mawana muńe̱nge̱ jita buka sengane̱ la bepuledi ba bobe.

We̱ ná o kombe̱ text a Bibe̱l iwo̱. Mo̱nge̱le̱ ma bobe ma po̱i te̱ wa o mulopo, po̱ngo̱ miwe̱n ná wo̱nge̱le̱ yi text. Text ka Myenge 119:37; Yesaya 52:11; Mateo 5:28; Efeso 5:3; Kolose 3:5; na 1 Tesalonika 4:4-8 i me̱nde̱ jongwane̱ wa o be̱ne̱ jo̱nge̱le̱ la Yehova jombwea bedinge̱dinge̱ ba mbamba na nje a mengane̱no̱ wa.

Nje weno̱ ná o bola yete̱na ponda iwo̱ ńo̱ng’a jombwa to̱ jo̱nge̱le̱ mambo ma musonje e po̱i o dime̱ne̱ o titino̱ ná o lembe̱ e? Bupe̱ eyembilan a Yesu ná batabata. (1 Pet. 2:21) Ombusa dubise̱ la Yesu, Satan a bengi wanea mo̱ makekisan. Nje Yesu a bolino̱ e? A bengi lembe̱. A bolane̱ nde text a Betiledi jita o pale̱ makekisan ma Satan. Mo̱ ná: “A Satan, asumwe̱!” Na Satan ese̱le̱ mo̱. Yesu a si wo̱li janane̱ Diabolo, to̱ wa pe̱ o si wo̱lo̱. (Mat. 4:1-11) Satan na was’ao ba me̱nde̱ benga we̱ ná ba londe̱ mo̱nge̱le̱ mo̱ngo̱ na bepuledi ba musonje, nde o si wo̱lo̱ jana. We ná o buka bwemba ba bedinge̱dinge̱ ba mbamba. Na jongwane̱ la Yehova, we ná o buka musinged’ango̱.

Benga kane̱ Yehova o baise̱ mo̱ ná ongwane̱ wa. Paulo mo̱ ná: “Ese̱le̱ ná mpuli mańu mu biane̱ oboso ba Loba  .  Nde musango ma Loba mwena mu buki dibie̱ le̱se̱ mu me̱nde̱ kombe̱ milema mańu na mo̱nge̱le̱ mańu o Kristo Yesu.” (Fil. 4:6, 7) Loba a me̱nde̱ bola wa mo̱nge̱le̱ ma sibi o jongwane̱ wa ná o si bola nje ye bobe. O sisedi te̱ be̱be̱ na Yehova, ‘mo̱ pe̱ a masisea be̱be̱ na wa.’​—Yak. 4:8.

Betatedi be buki be̱se̱ te̱nge̱ne̱ to̱ njika makekisan be nde o mbasanedi ma Ńasam ńa misipo. Yesu mo̱ ná: “Mwaned’a wase [Satan] a niya, nde a si be̱n ngińa omo̱ń am.” (Yohane 14:30) Ońola nje Yesu a tano̱ a be̱ne̱ ni mbaki e? A teleye̱ ngedi me̱ne̱ ná: “Nu nu lom mba e na mba. A si mese̱le̱ mba muso̱lo̱ki, ebanja na mabola nje e do̱lisan mo̱ ponda ye̱se̱.” (Yohane 8:29) O boli te̱ mambo ma do̱lisan Yehova, to̱ mo̱ pe̱ a si me̱nde̱ caka wa. O sambi te̱ lambi la bedinge̱dinge̱ ba mbamba, to̱ Satan pe̱ a si me̱nde̱ be̱ne̱ ngińa omo̱ń ango̱.