Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

Kɛ Ɔkɛyɛ Na Wɔabɔ Ɛ Nwo Bane Wɔavi Seetan Ɛhane Nwo La

Kɛ Ɔkɛyɛ Na Wɔabɔ Ɛ Nwo Bane Wɔavi Seetan Ɛhane Nwo La

MƆƆ ɛnee tete Yizilayɛma ɛlɛboɔboa bɛ nwo apɛ Azule Dwɔdan ne ahɔ azɛlɛ mɔɔ Nyamenle ɛva ɛbɔ bɛ ɛwɔkɛ azo la, nyɛvolɛ bie hɔkpɔlale bɛ. Ɛnee mraalɛ ɛhye mɔ ɛnle Yizilayɛma, na bɛdole ɛsalɛ bɛvɛlɛle Yizilayɛ mrenyia wɔ ɛkponledolɛ bie abo. Ɛnee ɔle kɛ asɛɛ bɛnyia nwolɛ adenle kpole bie la. Agɔnwolɛma fofolɛ mɔɔ bɛbanyia, agolezilɛ nee aleɛ kpalɛ mɔɔ bɛbanyia bɛali la bahola ayɛ anyelielɛ. Ɛnee mraalɛ ne mɔ amaamuo nee bɛ ɛbɛlabɔlɛ nee Mɛla mɔɔ Nyamenle vale maanle Yizilayɛma la ɛnyia, noko bie a Yizilayɛ mrenyia bie mɔ dele nganeɛ kɛ: ‘Yɛbahola yɛali nwolɛ gyima. Ɛhwee ɛnrɛzi.’

Boni a zile a? Ngɛlɛlera ne bɔ yɛ amaneɛ kɛ: “Yizilayɛ mrenyia bɔle ɔ bo kɛ bɛ nee Mowabe mraalɛ bɔ adwɔmane ɛbɛla.” Nɔhalɛ nu, ɛnee mraalɛ ɛhye mɔ kulo kɛ Yizilayɛ mrenyia zɔhane mɔ sonle adalɛ nyamenle. Na bɛyɛle zɔ noko! Ndelebɛbo wɔ nu kɛ, ‘Gyihova vale Yizilayɛma anwo ɛya’ la.​—Ɛdi. 25:1-3.

Yizilayɛma zɔhane donle Nyamenle Mɛla wɔ ndenle nwiɔ azo: Bɛzonlenle awozonle yɛɛ bɛbɔle nla nu ɛbɛlatane. Ɔluakɛ bɛanyɛ tieyɛ la ati, bɛ nuhua apenle dɔɔnwo wule. (Ade. 20:4, 5, 14; Mɛla 13:6-9) Mɔɔ yɛ nyane kpalɛ wɔ edwɛkɛ ne anwo la a le kɛ, mekɛ mɔɔ Yizilayɛma zɔhane donle Nyamenle Mɛla ne la, ɛnee ɔka ekyi bɛpɛ Dwɔdan ne bɛkɔ Ɛwɔkɛ Azɛlɛ ne azo.​—Ɛdi. 25:5, 9.

Mɔɔ fale edwɛkɛ zɔhane anwo la, ɛzoanvolɛ Pɔɔlo hɛlɛle kɛ: “Ninyɛne ɛhye mɔ dole bɛ kɛ neazo, na bɛhɛlɛ kɛ bɛfa bɛabɔ yɛdayɛ mɔɔ yɛwɔ ewiade ɛhye awieleɛ mekɛ ne anu la kɔkɔ.” (1 Kɔl. 10:7-11) Ɔda ali kɛ Seetan anye liele kɛ Yizilayɛma bie mɔ yɛle ɛtane kpole, na ɛhye ammaa bɛangɔ Ɛwɔkɛ Azɛlɛ ne azo bie la. Nea kɛzi nrɛlɛbɛ wɔ nu kɛ yɛbadie kɔkɔbɔlɛ ɛhye a, ɔluakɛ Seetan kulo kɛ Nyamenle ewiade fofolɛ ne bɔ yɛ.

ƐHANE ƐZULOLƐ BIE

Seetan sɔ Kilisienema nea, ɔdua ngane ngakyile mɔɔ ɔze kɛ ɔkola ɔkye menli dɔɔnwo la azo. Kɛ mɔɔ yɛnwunle ye wɔ Yizilayɛma afoa nu la, ɔluale nla nu ɛbɛlatane zo. Wɔ yɛ mekɛ ye anu, nla nu ɛbɛlatane ɛhɔ zo ɛyɛ ɛhane mɔɔ yɛ ɛzulolɛ a. Adenle ko mɔɔ yɛ ɛzulolɛ mɔɔ ɔkola ɔdua zo ɔmaa yɛbɔ nla nu ɛbɛlatane la a le nlanwonvoninli ɛnleanlɛ.

Ɛnɛ, awie bahola anlea nlanwonvoninli mɔɔ awie gyɛne ɛnrɛnwu ye a. Wɔ ɛvolɛ dɔɔnwo mɔɔ ɛze la anu, ɛnee saa awie kpondɛ nlanwonvoninli anlea a, ɔkɔ ɛleka mɔɔ bɛye vidio zɛhae mɔ anzɛɛ ɔkɔ ɛleka mɔɔ bɛtɔne nwolɛ mbuluku la ɔkɔtɔ bie. Ɛnee menli ɛnda ɛngɔ ɛleka zɛhae mɔ ɔluakɛ ɔyɛ bɛ nyiane. Noko kɛkala, awie mɔɔ kola kɔ yintanɛte ne azo la kola nea nlanwonvoninli wɔ gyima nu anzɛɛ kale nu. Wɔ maanle dɔɔnwo azo, menli kola tɛnla bɛ azua nu nea nlanwonvoninli.

Tɛ ɔ muala ɛne. Ɛlɛtɔlɔneke milahyinli mɔɔ bɛdɛ ye bɛ sa nu la ɛmmaa ɔnyɛ se kɛ awie banlea nlanwonvoninli. Menli lua awɔdenle ne mɔ azo anzɛɛ bɛlɛtu adenle a, bɛkola bɛnea nlanwonvoninli wɔ bɛ milahyinli zo.

Ɛnɛ, kɛmɔ ɔnyɛ se kɛ awie bavea anlea nlanwonvoninli la ati, ɔboda menli kpole kpalɛ ɔtɛla dɛba ne. Menli dɔɔnwo mɔɔ nea nlanwonvoninli la sɛkye bɛ agyalɛ, enililɛ mɔɔ bɛlɛ ye nee bɛ adwenle. Mɔɔ tɛla ɛhye la, bɛsɛkye agɔnwolɛvalɛ mɔɔ bɛ nee Nyamenle lɛ la. Ɛbalie wɔali kɛ nlanwonvoninli ɛnleanlɛ boda menli mɔɔ nea la. Wɔ tɛnlabelɛ dɔɔnwo anu, ɔboda bɛ wɔ nganeɛdelɛ nu. Ngyegyelɛ ne bahola avi ɛkɛ, noko ɔmaa bɛ adwenle bua bɛ fɔlɛ mekɛ tendenle.

Ɔwɔ kɛ yɛnwu ye kɛ, Gyihova bɔ yɛ nwo bane fi ɛhane ɛhye mɔɔ Seetan fa di gyima la anwo. Amaa yɛanyia anwobanebɔlɛ ɛhye la, ɔwɔ kɛ yɛyɛ mɔɔ tete Yizilayɛ mrenyia bie mɔ anyɛ la​—ɔwɔ kɛ ‘yɛtie’ Gyihova bɔkɔɔ. (Ade. 19:5) Ɔwɔ kɛ yɛkakye kɛ, Nyamenle kyi nlanwonvoninli. Duzu ati a yɛka ye zɔhane a?

KYI​—KƐ MƆƆ GYIHOVA KYI LA

Dwenle ɛhye anwo: Mɛla mɔɔ Nyamenle vale maanle Yizilayɛma la ɛnee le ngakyile fi maanle mɔɔ ɛha la ɛdeɛ ne anwo. Le kɛ bane la, bɛbɔle Yizilayɛma anwo bane bɛvile menli mɔɔ de bikye bɛ nee bɛ nyɛleɛ ɛtane ne mɔ anwo. (Mɛla 4:6-8) Mɛla zɔhane mɔ maanle nɔhalɛ edwɛkɛ bie lale ali: Gyihova kyi nla nu ɛbɛlatane.

Mɔɔ Gyihova ka menli mɔɔ de bikye Yizilayɛma nyɛleɛ ɛtane ne anwo edwɛkɛ la, ɔzele bɛ kɛ: “Ɔnle kɛ bɛyɛ nyɛleɛ mɔɔ Keenama mɔɔ melɛfa bɛ meara bɛ avinli la yɛ la bie. . . . Bɛyɛle zɔhane bɛvale bɛzɛkyele azɛlɛ ne, amaa ɔlua zo [yeadea] azɛlɛ ne.” Wɔ Yizilayɛ Nyamenle ne mɔɔ ɔle nwuanzanwuanza la anye zo, ɛnee Keenama ɛbɛlabɔlɛ ɛkpɔlɔ bɔkɔɔ, ɔti ɔmaanle azɛlɛ ne mɔɔ bɛde zo la anwo guale evinli.​—Sɛl. 18:3, 25.

Ɔnva nwo kɛ Gyihova deanle Keenama la, menli gyɛne hɔle zo bɔle nla nu ɛbɛlatane. Wɔ ɛvolɛ mɔɔ bo 1,500 la anzi, Pɔɔlo hanle maanle maanle ne mɔ mɔɔ Kilisienema de bɛ avinli la anwo edwɛkɛ kɛ “nyiane ɛnle bɛ nye zo.” Ɛhye ati, “bɛbɔ anyiemgba ɛbɛla, bɛyɛ evinli nyɛleɛ biala bie anyebolo zo.” (Ɛfɛ. 4:17-19) Ɛnɛ noko, menli dɔɔnwo bɔ anyiemgba ɛbɛla. Ɔwɔ kɛ nɔhalɛ azonvolɛ bɔ mɔdenle kɛ, bɛnrɛnlea nla nu ɛbɛlatane mɔɔ menli da ye ali wɔ ewiade ɛhye anu la.

Nlanwonvoninli ɛnleanlɛ ɛngile ɛbulɛ fee ɛmmaa Nyamenle. Ɔbɔle alesama kɛ ye ɛsaso. Ɔbɔle yɛ mɔɔ yɛnwu mɔɔ le kpalɛ nee mɔɔ le ɛtane. Mɛla mɔɔ Nyamenle vale maanle wɔ nla nu ngitanwolilɛ nwo la kile kɛ ɔze nrɛlɛbɛ. Ɛnee ɔkulo kɛ agyalɛma dua zo nyia anyelielɛ. (Mɔl. 1:26-28; Mrɛ. 5:18, 19) Noko, duzu a menli mɔɔ yɛ nlanwonvoninli anzɛɛ si nwolɛ adua la ɛlɛyɛ a? Bɛlɛbu bɛ nye bɛagua Nyamenle ɛbɛla kpalɛ ɛbɔlɛ nwo ngyinlazo zo. Ɛhɛe, menli mɔɔ si nlanwonvoninli nwo adua la ɛnli Gyihova eni. Nyamenle babua menli mɔɔ bɛbu bɛ nye bɛgua ye ngyinlazo ne mɔ azo ɔlua nlanwonvoninli mɔɔ bɛyɛ anzɛɛ bɛsi ye adua la ndɛne.​—Wlo. 1:24-27.

Na menli mɔɔ bɛ nye fuu bɛkenga anzɛɛ bɛnea nlanwonvoninli la ɛ? Bie mɔ te nganeɛ kɛ bɛfa bɛdielie bɛ nye ala. Noko, nɔhalɛ nu, bɛgyi menli mɔɔ bu bɛ nye gua Gyihova ngyinlazo zo la anzi. Bie a mekɛ mɔɔ bɛbɔle ɔ bo kɛ bɛnea nlanwonvoninli la, ɛnee bɛnlɛ adwenle zɛhae. Noko, ɔda ali wienyi kɛ ɔwɔ kɛ Nyamenle nɔhalɛ azonvolɛ kyi nlanwonvoninli bɔkɔɔ. Baebolo ne tu yɛ folɛ kɛ: ‘Bɛdabɛ mɔɔ bɛkulo Gyihova la bɛhyi ɛtane.’​—Edw. 97:10.

Bɛdabɛ mɔɔ bɛkulo kɛ bɛgyakyi nlanwonvoninli ɛnleanlɛ bɔbɔ la, ɛnwu kɛ ɔnla aze. Yɛnli munli, na ɔwɔ kɛ yɛbɔ mɔdenle kɛ yɛbaho yɛatia nla nwo atiakunluwɔzo ɛtane biala. Eza, ɔluakɛ yɛnli munli la ati, bie a yɛbadwenle kɛ, nlanwonvoninli ɛnleanlɛ ɛnle ɛtane. (Gyɛ. 17:9) Noko, menli dɔɔnwo mɔɔ ɛrayɛ Kilisienema la ɛho ɛtia subane ɛhye. Saa ɛnwu ɛhye a, ɔbamaa wɔ anwosesebɛ yeamaa wɔahola wɔagyakyi. Nea kɛzi Nyamenle Edwɛkɛ ne bahola aboa wɔ yeamaa wɔakpo nlanwonvoninli mɔɔ le Seetan ngane ne mɔ ko la.

MMADWENLEDWENLE NLA NU ƐBƐLATANE NWO

Kɛ mɔɔ yɛlimoa yɛnwu ye la, Yizilayɛma dɔɔnwo lile atiakunluwɔzo ɛtane nzi maanle munzule dole bɛ. Ɛhye bie bahola azi ɛnɛ. Gyisɛse adiema Gyemise hilehilele esiane mɔɔ wɔ nu la anu kɛ: “Mɔɔ sɔ awie nea la a le ɔdaye ye atiakunluwɔzo mɔɔ twehwe ye . . . la. Akee saa atiakunluwɔzo ne nrenzɛ a, ɔwo ɛtane.” (Gye. 1:14, 15) Saa atiakunluwɔzo ɛtane yɛ kpole wɔ awie ahonle nu a, ɔbamaa yeayɛ ɛtane. Ɔti, ɔwɔ kɛ yɛye nla nu ɛbɛlatane nwo adwenle yɛfi yɛ ti anu​—ɔnle kɛ yɛdwenledwenle nwo.

Saa adwenle ɛtane ba ɛ ti anu a, yɛ nwolɛ debie ndɛndɛ. Gyisɛse hanle kɛ: “Yemɔti saa ɛ sa anzɛɛ ɛ gyakɛ a ɛlɛmaa wɔayɛ ɛtane a, pɛ ye to ye lɔ. Bieko, saa ɛ nye a ɛlɛmaa wɔayɛ ɛtane a, tu ye to ye lɔ.” (Mat. 18:8, 9) Gyisɛse anga kɛ yɛzɛkye yɛ sonlabaka ne. Ɛnee ɔlɛyɛ ndonwo yeava yeahile kɛzi ɔwɔ kɛ yɛye ninyɛne mɔɔ maa yɛnyia adwenle ɛtane yɛfi yɛ ti anu ndɛndɛ la. Kɛzi yɛbahola yɛava folɛdulɛ ɛhye yɛali gyima wɔ nlanwonvoninli nwo ɛ?

Saa ɛfinde nlanwonvoninli zo a, mmanyia adwenle kɛ, ‘Mebahola meali nwolɛ gyima.’ Ye ɛ nye ndɛndɛ. Nua TV ne ɛkɛ ne ala. Nua kɔmpita anzɛɛ fonu ne ɛkɛ ne ala. Yɛ debie gyɛne mɔɔ anwo te. Ɛhye bamaa wɔahomo wɔ adwenle ne azo tɛla kɛ ɛbamaa atiakunluwɔzo ɛtane ne ali ɛ nwo zo la.

NA SAA NLANWONVONINLI MƆƆ WƆNLEA YE DƐBA LA TƐBƆ WƆ ADWENLE NU Ɛ?

Na saa wɔhola wɔgyakyi nlanwonvoninli ɛnleanlɛ, noko nvoninli dɛba ne tɛbɔ wɔ adwenle nu ɛ? Nlanwonvoninli anzɛɛ nwolɛ adwenle kola tɛnla awie ati anu kyɛ. Wɔ adwenle kola kɔ zo arɛlevilɛ nu. Saa ɔba ye zɔhane a, bie a ɛbade nganeɛ kɛ ɛyɛ debie mɔɔ nwolɛ ɛnde le kɛ bɛnwobɔlɛ la. Yemɔti kakye kɛ, adwenle zɛhae bahola ara ɛ ti anu na siezie ɛ nwo kɛ ɛbaho wɔatia.

Mia kpɔkɛ mɔɔ wɔbɔ kɛ ɛmaa wɔ adwenle nee wɔ nyɛleɛ nee Nyamenle ɛhulolɛdeɛ ayia la anu. Sukoa ɛzoanvolɛ Pɔɔlo mɔɔ ɛnee ɔlɛ ɛhulolɛ kɛ ‘ɔbahile ye nwonane ne nyane na yeayɛ ye kɛ akɛlɛ la.’ (1 Kɔl. 9:27) Mmamaa atiakunluwɔzo ɛtane yɛ wɔ akɛlɛ. “Bɛhakyi bɛ adwenle amaa bɛazɔ bɛanlea bɛanwu Nyamenle ɛhulolɛdeɛ ne mɔɔ le kpalɛ na ɔsɔ ɛnyelɛ na ɔdi munli la.” (Wlo. 12:2) Kakye ɛhye: Saa ɛdwenle na ɛyɛ wɔ ninyɛne kɛ mɔɔ Nyamenle kpondɛ la a, ɛ nye balie adɛla wɔ nganeɛdelɛ ɛtane mɔɔ ɛbali ɔ nzi la.

Saa ɛdwenle na ɛyɛ wɔ ninyɛne kɛ mɔɔ Nyamenle kpondɛ la a, ɛ nye balie adɛla wɔ nganeɛdelɛ ɛtane mɔɔ ɛbali ɔ nzi la

Bɔ mɔdenle kɛ ɛbahye Baebolo tɛkese bie mɔ wɔagua ɛ ti anu. Akee saa nzuzulɛ ɛtane ba wɔ adwenle nu a, dwenledwenle ngɛlɛlera zɔhane mɔ anwo. Ngɛlɛlera le kɛ: Edwɛndolɛ 119:37; Ayezaya 52:11; Mateyu 5:28; Ɛfɛsɛsema 5:3; Kɔlɔsaema 3:5; yɛɛ 1 Tɛsalonaekama 4:4-8 baboa wɔ yeamaa wɔanyia Gyihova adwenle wɔ nlanwonvoninli nwo na wɔanwu mɔɔ ɔkpondɛ yeavi wɔ ɛkɛ ne la.

Saa ɔdwu mekɛ ne bie na saa nlanwonvoninli ɛnleanlɛ nwo atiakunluwɔzo ne anu yɛ se mɔɔ ɛnnwu kɛzi ɛyɛ ɛ nwo a, duzu a ɛbayɛ a? Sukoa Gyisɛse, yɛ Neazovolɛ ne kpalɛ. (1 Pita 2:21) Wɔ Gyisɛse ɛzɔnenlɛ ne anzi, Seetan hɔle zo zɔle ye nleanle. Boni a Gyisɛse yɛle a? Ɔhɔle zo ɔkpole. Ɔgyinlanle ngɛlɛlera ne azo ɔkpole sɔnea biala mɔɔ Seetan vale rale ɔ nwo zo la. Ɔhanle kɛ: “Fi ɛke kɔ Seetan!” na Seetan gyakyile ye hɔle. Kɛ mɔɔ Gyisɛse ammaa ɔ sa nu ando kɛ ɔ nee Abɔnsam baho la, zɔhane ala a ɔwɔ kɛ ɛdawɔ noko ɛyɛ a. (Mat. 4:1-11) Seetan nee ye ewiade ne babɔ mɔdenle dahuu kɛ bɛmaa wɔadwenle nla nu ɛbɛlatane nwo, noko mmamaa ɛ sa nu to. Ɛbahola wɔali nlanwonvoninli ɛnleanlɛ zo konim. Ɔlua Gyihova moalɛ zo, ɛbahola wɔali wɔ kpɔvolɛ ne anwo zo konim.

SƐLƐ GYIHOVA NA TIE YE

Fa ɛ nwo to Gyihova anwo zo kpalɛ wɔ asɔneyɛlɛ nu. Pɔɔlo hanle kɛ: “Bɛva bɛ nzɛlɛlɛ bɛdo Nyamenle anyunlu; na Nyamenle anzodwolɛ ne mɔɔ bo ndelebɛbo muala azo la balua Kelaese Gyisɛse anwo zo abɔ bɛ ahonle nee bɛ adwenle nzuzulɛ nwo bane.” (Fel. 4:6, 7) Nyamenle anzodwolɛ ne kola maa yɛdi ɛtane zo konim. Saa ɛbikye Gyihova a, ɔdaye noko “ɔbabikye” wɔ.​—Gye. 4:8.

Anwobanebɔlɛ mɔɔ tɛla biala mɔɔ ɛbanyia la a le kɛ, ɛ nee anwuma nee aze Bɔvolɛ ne banyia agɔnwolɛvalɛ kpalɛ. Gyisɛse hanle kɛ: “Mɔɔ nea ewiade ye azo la [Seetan] ɛlɛba na ɔnlɛ me nwo zo tumi biala.” (Dwɔn 14:30) Duzu ati a Gyisɛse nyianle anwodozo zɛhae ɛ? Ɔhilehilele nu mekɛ bie kɛ: “Mɔɔ zoanle me la nee me lua; yeamkpo me, ɔluakɛ meyɛ mɔɔ sɔ ɔ nye la dahuu.” (Dwɔn 8:29) Saa ɛdawɔ noko ɛyɛ ninyɛne mɔɔ sɔ Gyihova anye la a, ɔnrɛkpo wɔ ɛlɛ. Kpo nlanwonvoninli, na Seetan ɛnrɛnyia ɛ nwo zo tumi bɔkɔɔ.