Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 27

Boṅsane̱ wame̱ne̱ tatan ońola mitakisan

Boṅsane̱ wame̱ne̱ tatan ońola mitakisan

“Be̱se̱ bena ba mapule̱ dangwane̱ longe̱ la dube̱ la Loba o Kristo Yesu ba me̱nde̱ kusa mitakisan.”​—2 TIM. 3:12.

MWENGE 129 Di benge be̱ titimbe̱

EBONGOLO *

1. Ońola nje e mapulano̱ ná di boṅsane̱ ońola mitakisan e?

O BULU bo se̱le̱ na kwed’a Sango asu Yesu, a kwali ná ba be̱se̱ ba mapo̱se̱ o be̱ bokwedi bao ba me̱nde̱ singabe̱. (Yohane 17:14) Botea o ni ponda nate̱na tatan, kriste̱n a jemea ya Mboṅ a Yehova i matakisabe̱ na ba bena ba mate̱nge̱ne̱ jowe̱ la mbale̱. (2 Tim. 3:12) Nika jāno̱ o su la yen ebe̱yed’a mambo, di bi ná basingedi basu ba me̱nde̱ bata te̱nge̱ne̱ biso̱.​—Mat. 24:9.

2-3. (a) Ońola nje bo̱ngo̱ bweno̱ bobe e? (b) Nje di me̱nde̱no̱ jombwea o din jokwa e?

2 Ne̱ni jeno̱ ná di boṅsane̱ biso̱me̱ne̱ tatan o lembe̱ mitakisan e? Di si be̱n ńo̱ng’a dutea mambo me̱se̱ me ná mako̱ye̱ biso̱. Di dutedi te̱ mambo ma bobe me̱se̱ jeno̱ ná di kusa, bo̱ngo̱ bwe ná bo buka biso̱ ke̱ mitakisan mo̱me̱ne̱ mi si bedi to̱ po̱. (Min. 12:25; 17:22) Bo̱ngo̱ bwe nde elongisan a bwemba ya ngińa yena ‘musinged’asu Satan’ a makekano̱ bolane̱ o te̱nge̱ne̱ biso̱. (1 Pet. 5:8, 9) Nje jeno̱ ná di bola tatan o boṅsane̱ biso̱me̱ne̱ o lembe̱ mitakisan e?

3 O din jokwa, di me̱nde̱ jokwa ne̱ni jeno̱ ná jouse̱ mulatako masu na Yehova na ońola nje yeno̱ mweńa jita ná di bole nika tatan. Di me̱nde̱ pe̱ kwalea nje jeno̱ ná di bola ná di bate be̱ne̱ ngiń’a mulema. O sukan, di me̱nde̱ jombwea nje jeno̱ ná di bola ke̱ bato ba singe̱ biso̱.

NE̱NI JOUSE̱ MULATAKO MO̱NGO̱ NA YEHOVA

4. Bupisane̱ Bonahebe̱r 13:5, 6, na nje jangame̱nno̱ be̱ mbaki e, ońola nje pe̱ nika ńeno̱ mweńa e?

4 Be̱ mbaki ná Yehova a to̱ndi wa, a si me̱nde̱ pe̱ to̱ sombe̱ wa tom. (Langa Bonahebe̱r 13:5, 6.) Mimbu jita we̱nge̱, Njongo a Betatedi e ta e kwala ná: “Moto ńena nu bi Yehova bwambwam a me̱nde̱ lakisane̱ mo̱ jita o pond’a mitakisan.” E, nika ńe mbale̱! Ná di lembe̱ mitakisan, jangame̱n to̱ndo̱ Yehova na lakisane̱ pe̱ mo̱ esibe̱ be̱ne̱ penda to̱ po̱ ná a to̱ndi biso̱.​—Mat. 22:36-38; Yak. 5:11.

5. Nje e me̱nde̱ jongwane̱ wa o je̱ne̱ ndol’a Yehova o longe̱ lo̱ngo̱ e?

5 Langa Bibe̱l buńa te̱ na janda la sisea be̱be̱ na Yehova. (Yak. 4:8) Nika weno̱ o langa, soke̱ mo̱nge̱le̱ mo̱ngo̱ o bede̱mo ba bwam ba Yehova. We te̱ o langa nje a kwalino̱ na nje a bolino̱, keka so̱ṅtane̱ nate̱na o njika dime̱ne̱ a to̱ndino̱ wa. (Bbu. 34:6) Ye ná e be̱ bato bō̱ ndutu o dube̱ ná Loba a to̱ndi babo̱ ońolana ba si lee̱le̱ babo̱ ndolo to̱ buńa. Yete̱na nika nde ńe mitakisan mo̱ngo̱, we̱ ná buńa te̱ o tile o njika mbadi Yehova a lee̱le̱no̱ wa ndedi na muyao. (Mye. 78:38, 39; Rom. 8:32) Niponda weno̱ jombwea longe̱ lo̱ngo̱, na dutea pe̱ nje o langino̱ o Eyal’a Loba, o me̱nde̱ we̱le̱ maka mambo jita mena Yehova a boledino̱ wa. Nika o mabengano̱ to̱ndo̱ nje Yehova a mabolano̱, nika pe̱ nde mulatako mo̱ngo̱ na mo̱ mu mabengano̱ joua.​—Mye. 116:1, 2.

6. Bupisane̱ Myenge 94:17-19, ne̱ni muka mu mawe̱ wa o mulema mweno̱ ná mongwane̱ wa e?

6 Kane̱ ponda ye̱se̱. Dutea te̱ ná sango a muna a bambe̱ eso̱mb’ao ya mun’a mome na ndolo. Nu muna a lakisane̱ sango kańena, a si mabwa bo̱ngo̱ o langwea mo̱ nje ye̱se̱ a kusino̱ bo buńa e be̱ ya bwam to̱ ya bobe. We ná o bwane̱ ninka mulatako muńe̱nge̱ yete̱na o sisedi Yehova be̱be̱ buńa te̱ tongwea na muka mu mawe̱ wa o mulema. (Langa Myenge 94:17-19.) Niponda weno̱ o kane̱ Yehova, “sanje̱ mulema mo̱ngo̱ ka madiba” o langweye So̱ngo̱ ńa ndolo bo̱ngo̱ na mitaka mo̱ngo̱ me̱se̱. (Mad. 2:19) Nje nika e me̱nde̱no̱ wana e? O me̱nde̱ bia nje Bibe̱l e mabele̱no̱ ná “musango ma Loba mwena mu buki dibie̱ le̱se̱.” (Fil. 4:6, 7) Nika weno̱ kane̱ o ni mbadi, nika pe̱ nde o mabengano̱ sisea be̱be̱ na Yehova.​—Rom. 8:38, 39.

Ngiń’a mulema e mawa nde na lakisane̱ di be̱nedino̱ Yehova na Janea lao

Stanley Jones a kusi jembame̱ tongwea na so̱ṅtane̱ la bwam la Janea la Loba a tano̱ a be̱ne̱ (Ombwa dongo 7)

7. Ońola nje wangame̱nno̱ be̱ mbaki ná makaki ma Yehova jombwea Janea lao ma me̱nde̱ londa e?

7 Be̱ mbaki ná minam ma Janea la Loba mi me̱nde̱ be̱ mbale̱. (Mis. 23:19) Yete̱na o si dube̱ na mbale̱ ná makaki ma Loba ma me̱nde̱ londa, e me̱nde̱ be̱ Satan na ba bena be owas’ao lambo di bo̱bi o bwese̱ wa bo̱ngo̱. (Min. 24:10; Bon. 2:15) Ne̱ni weno̱ ná wouse̱ lakisane̱ o be̱nedino̱ Janea la Loba tatan e? No̱ngo̱ ponda o jokwa makaki ma Loba jombwea Janea lao na ońola nje weno̱ ná o be̱ mbaki ná ma me̱nde̱ londa. Ne̱ni nika e me̱nde̱no̱ jongwane̱ wa e? Jombweye eyembilan a Stanley Jones ńena nu tombise̱ mbu samba o beboa ońola dube̱ lao. * Nje yongwane̱ mo̱ o lembe̱ na jemea e? Mo̱ ná: “Dube̱ lam di ta nde ngińa ońolana na ta na be̱ne̱ so̱ṅtane̱ la mambo jombwea Janea la Loba na nje di me̱nde̱no̱ bola, na si ta pe̱ to̱ na be̱ne̱ penda. To̱ moto a si wusa so̱ bola ná na cake Yehova.” Yete̱na o be̱n dube̱ lou o makaki ma Yehova, o me̱nde̱ sisea mo̱ be̱be̱, o si me̱nde̱ pe̱ to̱ jese̱le̱ ná bo̱ngo̱ bweke wa ná o si bolea mo̱.​—Min. 3:25, 26.

8. Nje jukea lasu o ndongame̱n a mwemba di malee̱no̱ e? Bola beteledi.

8 Ukea o ndongame̱n ponda ye̱se̱. Ndongame̱n asu i mongwane̱ biso̱ o sisea be̱be̱ na Yehova. Jukea lasu o ndongame̱n a mwemba le nde eyemban a bwam e malee̱ nate̱na o njika dime̱ne̱ di me̱nde̱no̱ lembe̱ mitakisan o kie̱le̱ ni maye̱. (Bon. 10:24, 25) Ońola nje jeno̱ ná di kwala nika e? Jese̱le̱ te̱ ná ngus’a mitakisan yeke biso̱ ná di s’ukea o ndongame̱n tatan, ne̱ni e me̱nde̱no̱ be̱ kie̱le̱ ni maye̱ yete̱na jangame̱n le̱ke̱ye̱ kwedi bwanga ná di ko̱to̱me̱ na bonasango na bonańango e? O mune̱ mudi, di sai te̱ ede̱mo a jukea o ndongame̱n, di si me̱nde̱ bo̱bo̱ niponda basingedi ba me̱nde̱no̱ keka jeka biso̱ ná di si ko̱to̱me̱. Ponda so̱ nin ńa jokwa to̱ndo̱ ndongame̱n asu. Di to̱ndi te̱ jukea o ndongame̱n, mukidi to̱ mō̱, to̱ mo̱me̱ne̱ mwekan ma go̱bina mu si me̱nde̱ jeka biso̱ ná di si sengane̱ Loba buka bato.​—Bebolo 5:29.

Ne̱nge̱ la bepasi ba Bibe̱l na myenge ma Janea o mulopo tatan le ná longwane̱ wa o pond’a mitakisan (Ombwa dongo 9) *

9. Ońola nje ne̱nge̱ la bepasi ba Bibe̱l o mulopo leno̱ mbad’a bwam ńa boṅsane̱ ońola mitakisan e?

9 Ne̱nge̱ o mulopo bepasi ba Bibe̱l o to̱ndino̱. (Mat. 13:52) Bo̱ngo̱ bo̱ngo̱ bo titi ke̱nge̱nge̱, nde Yehova e ná a bolane̱ ngiń’a mudī mao musangi o jo̱nge̱le̱ wa be bepasi ba Bibe̱l. (Yohane 14:26) Maka nje munasango mō̱ ńena nu ta o beboa o Jaman ńa Jedu na nu ta nu we̱le̱be̱ o wum’a muso̱lo̱ki a kwalino̱: “E se̱ muńe̱nge̱ na bono̱ ná na ta na ne̱nge̱ o mulopo bebwea ba bepasi ba Bibe̱l e! To̱ná na tano̱ muso̱lo̱ki, na bolise̱ bo̱ngo̱ bam ebolo o dutea jita la mato̱ti ma Bibe̱l.” Be bepasi ba Bibe̱l bongwane̱ munasango asu o tingame̱ na Yehova​—o lembe̱ pe̱ na jemea.

(Ombwa dongo 10) *

10. Ońola nje jangame̱nno̱ ne̱nge̱ myenge o mulopo e?

10 Bia lo̱ngo̱ na mulopo myenge mi masese̱ Yehova. Ponda ba tano̱ o beboa o Filipi, Paulo na Silas ba lo̱ngi myenge ba tano̱ ba ne̱nge̱ o mulopo o sesa Yehova. (Bebolo 16:25) Mulemlem pe̱, ponda bonasango asu ba Rusland ba lomabe̱no̱ o mukoma o Siberia, ne̱ni bembe̱no̱ babo̱me̱ne̱ e? Munańango Mariya Fedun mo̱ ná: “Di lo̱ngi myenge mye̱se̱ ma kalat’a myenge mena di tano̱ di bia na mulopo.” A kwali ná mi myenge membe̱ babo̱ be̱se̱, mongwane̱ pe̱ babo̱ o tingame̱ na Yehova. Mo̱ nika e membe̱ wa ke̱ o malo̱ngo̱ myenge mo̱ngo̱ m’esese o to̱ndino̱ buka me̱se̱ e? Ne̱nge̱ so̱ mi myenge o mulopo tatan!​—Ombwa edinge̱le̱ “ Bola mba ngiń’a mulema.”

NE̱NI WENO̱ NÁ O BATA BE̱NE̱ NGIŃ’A MULEMA

11-12. (a) Bupisane̱ 1 Samuel 17:37, 45-47, ońola nje David a tano̱ a be̱ne̱ ngiń’a mulema e? (b) Njika belēdi ba mweńa eyembilan ao e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

11 Ná o lembe̱ mitakisan, e mapula wa ngiń’a mulema. Nje weno̱ ná o bola yete̱na o me̱ne̱ ná o si be̱n ngiń’a mulema e? O si dimbea tomtom ná ngiń’a mulema ńa mbale̱ e si mawa na mute̱ mo̱ngo̱, ngiń’ango̱, to̱ bia lo̱ngo̱ la bola mambo. Jombweye eyembilan a eso̱mb’a moto David ponda a te̱nge̱ne̱no̱ Goliat. Kobisan na ni ńamb’a moto, David a ta a sala, a bo̱bo̱, a si ta pe̱ to̱ a be̱ne̱ belongisan ba bila ba bwam. A si ta to̱ mo̱me̱ne̱ a be̱ne̱ po̱. Nde kana David a tano̱ a be̱ne̱ ngiń’a mulema ninde̱ne̱, a wamse̱ wala janane̱ ni ńamb’a moto ńa kumba.

12 Ońola nje David a tano̱ ninka ngiń’a mulema e? A ta a bukea o mo̱nge̱le̱ ná Yehova a ta na mo̱. (Langa 1 Samuel 17:37, 45-47.) David a s’ombwedi mute̱ ma Goliat kobisan na mao. Nde ombwedi nde mbadi Goliat a tano̱ bosadi kobisan na Yehova. Nje min myango mi mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? Di me̱nde̱ nde be̱ne̱ ngiń’a mulema ninde̱ne̱ yete̱na je mbaki ná Yehova e na biso̱, na ná basingedi basu ba salo kobisan na Loba la Ngum. (2 Myan. 20:15; Mye. 16:8) Ne̱ni jeno̱ ná di bata be̱ne̱ ngiń’a mulema tatan​—obiana mitakisan mi mapo̱ e?

13. Ne̱ni jeno̱ ná di bata be̱ne̱ ngiń’a mulema e? Bola beteledi.

13 Je ná di bola ná di bate be̱ne̱ ngiń’a mulema tatan tongwea na te̱ dikalo la myango ma bwam ma Janea la Loba. Ońola nje e? Ońolana dikalo di mokwe̱le̱ biso̱ o lakisane̱ Yehova na buka pe̱ bwa la moto bo̱ngo̱. (Min. 29:25) Ka ne̱ni te̱ mison masu mi mabatano̱ be̱ ngińa ke̱ je o tuna ńolo, nika pe̱ nde di mabatano̱ be̱ne̱ ngiń’a mulema ke̱ je o dikalo la jo̱mbe̱ na jo̱mbe̱, la mpoma, la m’bengu, na la bepolo ba ńunga. Di sai te̱ ngiń’a mulema o te̱ dikalo tatan, di me̱nde̱ benga te̱ dikalo to̱ e be̱ nde ná go̱bina ńeki ebol’asu.​—1 Tes. 2:1, 2.

Nancy Yuen a bangi jese̱le̱ te̱ dikalo la myango ma bwam (Ombwa dongo 14)

14-15. Nje byembilan ba Nancy Yuen na Valentina Garnovskaya be mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

14 Je ná jokwa mambo jita na byembilan ba bonańango baba bena ba ta ba lee̱le̱ ngiń’a mulema ninde̱ne̱. O mute̱, Nancy Yuen a si ta a buka 1,5 meta, nde a si ta bo̱ngo̱. * A bangi jese̱le̱ te̱ dikalo la myango ma bwam ma Janea. Nika e boli ná a we̱le̱be̱ o beboa o Kina buka 20 ma mbu. Sonja yena i baise̱ mo̱ myuedi i kwali ná mo̱ nde e “mot’a mboma nu buki be̱se̱” o ekombo abu!

Valentina Garnovskaya a ta a bukea o mo̱nge̱le̱ ná Yehova a ta na mo̱ (Ombwa dongo 15)

15 Mulemlem pe̱ na Valentina Garnovskaya nu we̱le̱be̱ o beboa o Rusland ngedi ilalo. Yi ngedi ilalo i po̱ngi 21 mbu. * Ońola nje e? A ta titimbe̱ o dikalo kańena sonja i timba bele̱ mo̱ ná “mot’ebwan nunde̱ne̱.” Nje e boli ná ban bito baba ba be̱ne̱ ninka ngiń’a mulema e? Ba ta ba bukea o mo̱nge̱le̱ ná Yehova a ta na babo̱.

16. Nje e mawane̱ ngiń’a mulema na mbale̱ e?

16 Ka nje te̱ di se̱le̱no̱ kwalea, ná di bate be̱ne̱ ngiń’a mulema, di s’angame̱n lakisane̱ ngiń’asu to̱ bia lasu la bola mambo. O diwengisan, jangame̱n dube̱ ná Yehova e na biso̱, na ná mo̱ pe̱ nde a mane̱ ońol’asu. (Ndim. 1:29, 30; Sak. 4:6) Nika nde e mawane̱ ngiń’a mulema na mbale̱.

NJE WENO̱ NÁ O BOLA KE̱ BATO BA SINGE̱ WA

17-18. Bupisane̱ Yohane 15:18-21, njika jome̱le̱ Yesu a bolino̱ biso̱ e? Bola beteledi.

17 Je muńe̱nge̱ ke̱ bape̱pe̱ ba mabola biso̱ edube, nde di s’angame̱n jo̱nge̱le̱ ná di titi mweńa yete̱na bato ba si to̱ndi biso̱. Yesu a kwali ná: “Bonam na bińo̱, ke̱ bato ba singe̱ bińo̱, ba kele̱ bińo̱, ba loa bińo̱, na langa dina lańu ka dina la mbena ońola Mun’a moto.” (Lukas 6:22) Nje Yesu a tano̱ a pula kwala e?

18 Yesu a si ta a pula kwala ná kriste̱n i me̱nde̱ bwa muńe̱nge̱ ná i singabe̱. Ome̱le̱ nde biso̱ ońola nje e me̱nde̱ po̱ye̱ biso̱. Di titi ba wase. Belēdi ba Yesu nde di mabupe̱no̱ o longe̱ lasu, na langwa pe̱ mwe̱ndi a langono̱. Ońola nika nde wase e singe̱no̱ biso̱. (Langa Yohane 15:18-21.) Di mapula do̱lisane̱ Yehova. Bato ba singe̱ te̱ biso̱ ońolana di to̱ndi Sango asu, nik’e mombwea nde babo̱.

19. Ne̱ni jeno̱ ná jembilane̱ bamuloloma e?

19 O s’ese̱le̱ tomtom ná nje tet’a bato ba benama ba makwalano̱ to̱ ba mabolano̱ e bole ná o bwe iso̱n o be̱ mō̱ ńa Mboṅ a Yehova. (Mik. 4:5) Je ná jokwa o buka bwa la moto bo̱ngo̱ ke̱ jombwedi nje bamuloloma o Yerusalem ba bolino̱ ponda to̱ ininga ombusa kwed’a Yesu. Ba ta ba bia nate̱na njika dime̱ne̱ badiedi b’ebas’a Bajū ba tano̱ ba singe̱ babo̱. (Bebolo 5:17, 18, 27, 28) Nde buńa te̱, ba bengi nde wala o tempe̱l na lee̱le̱ pe̱ babo̱me̱ne̱ o mpoma ka bokwedi ba Yesu. (Bebolo 5:42) Ba s’ese̱le̱ ná bo̱ngo̱ bo buke babo̱. Biso̱ pe̱ je ná di buka bwa la moto bo̱ngo̱ ke̱ di lee̱le̱ biso̱me̱ne̱ o mpoma ponda ye̱se̱​—o wum’ebolo, o esukulu na o kwat’asu, ka Mboṅ a Yehova.​—Bebolo 4:29; Rom. 1:16.

20. Ońola nje bamuloloma ba tano̱ muńe̱nge̱ to̱ná ba tano̱ ba singabe̱ e?

20 Ońola nje bamuloloma ba tano̱ muńe̱nge̱ e? Ba ta ba bia ońola nje ba tano̱ ba singabe̱, ba ta pe̱ ba langa nika k’edube o takisabe̱ ońolana ba mabola jemea la Yehova. (Lukas 6:23; Bebolo 5:41) Ńamuloloma Petro a tili ombusa ponda ná: “To̱ e be̱ nde ná lo mataka ońola te̱me̱ la sim, lo mabe̱ te̱ nde bonam.” (1 Pet. 2:19-21; 3:14) Di so̱ṅtane̱ te̱ ná di singabe̱ nde ońolana di mabola nje e te̱nge̱n, di si me̱nde̱ jese̱le̱ tom ná bosinga ba bato bo bwese̱ biso̱ bo̱ngo̱.

O ME̱NDE̱ TOMBWANE̱ YETE̱NA O BOṄSANE̱ WAME̱NE̱

21-22. (a) Nje o domse̱no̱ o bola ná o boṅsane̱ wame̱ne̱ ońola mitakisan e? (b) Nje di me̱nde̱no̱ jombwea o jokwa di mabupe̱ e?

21 Di si bi njika ponda mitakisan mi me̱nde̱no̱ ko̱ye̱ biso̱ to̱ njika ponda jowe̱ lasu la Yehova di me̱nde̱no̱ we̱le̱be̱ owas’a mwekan. Nde, di bi ná je ná di boṅsane̱ biso̱me̱ne̱ tatan yete̱na jouse̱ mulatako masu na Yehova, di bata be̱ne̱ ngin’a mulema, jokwa pe̱ o buka bosinga ba bato. M’boṅsan masu ma we̱nge̱ mu me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o benga bolea Yehova o kie̱le̱ ni maye̱.

22 Nde nje jeno̱ ná di bola yete̱na jowe̱ lasu di we̱le̱be̱ owas’a mwekan e? O jokwa di mabupe̱, di me̱nde̱ jombwea bete̱sedi be ná bongwane̱ biso̱ o benga bolea Yehova to̱ owas’a mwekan.

MWENGE 118 “Batea biso̱ dube̱”

^ par. 5 Di si mapula singabe̱. Nde pomane̱ to̱ jindea, biso̱ be̱se̱ di me̱nde̱ kusa mitakisan. Din jokwa di me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o lembe̱ mitakisan na ngiń’a mulema.

^ par. 7 Ombwa La Tour de Garde du 1er Avril 1966, map. 212-224.

^ par. 14 Ombwa La Tour de Garde du 15 Octobre 1979, map. 4-7. Ombwa pe̱ sinima Le nom de Jéhovah sera connu o JW Télédiffusion®. Ala o INTERVIEWS ET TÉMOIGNAGES.

^ par. 15 Ombwa Annuaire des Témoins de Jéhovah 2008, map. 191-192.

^ par. 67 BETELEDI BA MADUTA: O pond’a jowe̱ la ndabo a mbia, bayedi be o bolane̱ kart o jongwane̱ bana babu o ne̱nge̱ o mulopo bepasi ba Bibe̱l.

^ par. 70 BETELEDI BA MADUTA: Mbia mwe o lo̱ngo̱ myenge ma Janea oteten a mutoa niponda mweno̱ wala o ndongame̱n.