1. Soske valjani te spremina amen bašo progonstvo?

I RAT angleder te mudaren le, amaro Gospodari o Isus vakergja kaj o manuša ka mrzinen sa okolen so ka oven leskere učenikija (Jovan 17:14). Ottegani pa sa dži avdive, okola so na služinena e Jehovaske progoninena e verna hristijanen (2. Tim. 3:12). Sar so avaja sa popaše dži ko krajo akale svetoskoro, džanaja kaj amare dušmanja panda poviše ka protivinen pe amenge (Mat. 24:9).

2-3. a) Soske i dar šaj te ovel opasno? b) So ka dikha ki akaja statija?

² Sar šaj panda akana te spremina amen bašo progonstvo? Na valjani te zamislina amenge save lošna bukja šaj te slučinen pe amenge. Ako keraja adava, šaj doborom but te dara hem te sekirina amen so šaj ka čhinava te služina e Jehovaske čak panda angleder te aven o ispitija (Izr. 12:25; 17:22). I dar tani silno oružje ko vasta amare dušmaneske, e Bengeske (1. Pet. 5:8, 9). So šaj te kera panda avdive te šaj te spremina amen bašo progonstvo so ka avel ki idnina?

³ Ki akaja statija ka dikha sar šaj te kera pozoralo amaro amalipe e Jehovaja hem soske tano but važno te kera adava panda akana. Isto agjaar, ka dikha sar šaj te ova pohrabra, hem so šaj te kera keda o manuša mrzinena amen.

4. Sprema Evreite 13:5, 6, ko so mora te ova uverime, hem soske tano važno adava?

⁴ Ov uverimo kaj o Jehova mangela tut hem kaj nikogaš nane te mukhel tut. (Čitin Evreite 13:5, 6.)  Ko jekh popurano broj tari Stražarsko kula pišinela sine: „Kobor pošukar pendžaraja e Devle doborom pobari doverba ka ovel amen ki leste keda ka ovel amen progonstvo“. Kobor točna tane akala lafija! Te šaj te istrajna keda ka oven amen progonstvija, mora te manga e Jehova, te ovel amen celosno doverba ki leste hem ni najhari te na sumnina amen ko leskoro mangipe sprema amende (Mat. 22:36-38; Jak. 5:11).

5. So ka pomožinel tuke te uverine tut kaj o Jehova mangela tut?

⁵ Džikote čitinea i Biblija sekova dive tli cel neka ovel te ove panda popaše e Jehovaja (Jak. 4:8). Džikote čitinea, razmislin bašo e Jehovaskere šuže osobine sar soj o mangipe, i milost hem o šukaripe. Trudin tut te haljove kobor but mangela tut džikote čitinea bašo bukja so vakergja hem kergja (2. Moj. 34:6). Nesave manušenge tano pharo te verujnen kaj o Devel mangela len, soske nikoj ko životo na sikavgja lenge mangipe. Ako tu da osetinea tut agjaar, šaj sekova dive te pišine tuke ko save načinija o Jehova sikavgja tuke milost hem šukaripe (Ps. 78:38, 39; Rim. 8:32). Džikote razmislinea bašo lična iskustvija so doživingjan len hem bašo adava so čitinea ko e Devleskoro Lafi, verojatno ka šaj te setine tut ko but bukja so kergja tuke o Jehova. Kobor poviše ceninea sa adava so kerela o Jehova doborom popaše ka ove lea (Ps. 116:1, 2).

6. Sprema Psalm 94:17-19, sar adava so ka moline tut taro vilo šaj te pomožinel tuke?

⁶ Molin tut redovno. Zamislin jekhe tikne čhave ki ple dadeskiri angali. Adaleske so osetinela pe sigurno hem slobodno, o čhavo vakerela ple dadeske bašo sa o šukar hem lošna bukja so slučingje pe leske adava dive. Tu da šaj agjaar te ove paše e Jehovaja ako taro vilo molinea tut leske sekova dive. (Čitin Psalm 94:17-19.) Keda molinea tut, „asvencar vaker e Jehovaske sa so isi tut ko vilo“. Vaker tle mangle Dadeske kola bukja kerena te dara hem te sekirine tut (Plač 2:19). Savo ka ovel o rezultati? Ka ovel tut „o mir taro Devel, kova soj upreder sekoja misla“ (Fil. 4:6, 7). Ako molinea tut ko asavko način, ka ove sa popaše e Jehovaja (Rim. 8:38, 39).

7. Soske tano važno čače te verujne kaj e Devleskere vetuvanja bašo Carstvo ka ispolninen pe?

⁷ Ov uverimo kaj e Devleskoro Carstvo čače ka anel o bereketija so vetingja len (4. Moj. 23:19). Ako na sian uverimo ko adava, o Satana hem okola so kontrolirinela len ka šaj but lokhe te daravkeren tut (Izr. 24:10; Evr. 2:15). Sar šaj te bajrare tli doverba ko e Devleskoro Carstvo panda akana? Čhiv tuke cel hor te proučine o vetuvanja so kerena lafi bašo Carstvo hem o pričine soske šaj te ove sigurno kaj ka ispolninen pe. Sar ka pomožinel tuke adava? Razmislin bašo primer e phraleskoro Stenli Džons, kova so sine ko zatvor efta berš baši pli vera. So pomožingja leske te ačhovel verno? Ov vakergja: „Mli vera sine zorali adaleske so džanava sine so sa  ka kerel e Devleskoro Carstvo, nikogaš na sumningjum man ko adava. Nikoj našti sine te čhivel man te otkažinav man taro Jehova“. Ako isi tut silno vera ko adava so vetingja o Devel, ka ove popaše e Jehovaja, hem i dar nane te čhinavel tut te služine leske (Izr. 3:25, 26).

8. So sikavela amaro stavi bašo sostanokija? Objasnin.

⁸ Ov redovno ko sostanokija. O sostanokija pomožinena amenge te ova popaše e Jehovaja. Amaro stavi bašo sostanokija sikavela dali ka uspejna te izdržina o progonstvija so ka oven amen ki idnina (Evr. 10:24, 25). Soske šaj te vakera akava? Ako mukhaja tikne bukja te čhinaven amen te dža ko sostanokija avdive, sar ka ovel ki idnina keda šaj ka valjanel te rizikujna amaro životo ili sloboda te šaj te kheda amen amare phralencar hem phenjencar? Tari javer strana, ako siem odlučna te dža redovno ko amare sostanokija, nane te čhinava te kheda amen keda o protivnikija ka mangen te čhinaven amen ko adava. Akana tano o vreme keda valjani te razvina mangipe bašo sostanokija. Ako isi amen želba te dža ko sostanokija, tegani nisavo protivibe hem nisavi zabrana nane te čhinavel amen taro adava „poviše te šuna e Devle, nego e manušen“ (Dela 5:29).

9. Soske o sikljojbe stihija ki godi tano šukar način te spremina amen bašo progonstvo?

⁹ Sikljov ki godi tle omilena stihija (Mat. 13:52). Šaj na pamtinea šukar, ama o Jehova šaj te koristinel plo silno sveti duh te pomožinel tuke te setine tut ko adala stihija (Jovan 14:26). Primetin so vakergja jekh phral so sine čhivdo ki samica ko jekh zatvor ki Istočno Germanija: „Sium sine but bahtalo so dži tegani sikliljum ki godi poviše taro 200 stihija! Iako sium sine korkori, sium sine zafatimo soske razmislinava sine bašo but bibliska teme“. Adala stihija pomožingje amare phraleske te ačhovel paše e Jehovaja hem verno te istrajnel.

10. Soske valjani te sikljova ki godi o teokratska gilja?

¹⁰ Giljav hem sikljov ki godi o teokratska gilja. Keda sine ko zatvor ko Filipi, o Pavle hem o Sila falingje e Jehova gilencar kola so džanena len sine ki godi. (Dela 16:25). Ko slično način ačhile zorale amare phralja taro purano Sovetsko Sojuz keda sine ingarde ko Sibir. Jekh phen so vikinela pe Marija Fedunj vakergja: „Giljavaja sine sa o gilja tari amari pesnarka so džanaja len sine ki godi“. Isto agjaar, oj vakergja kaj adala gilja ohrabringje len sarinen hem pomožingje lenge te osetinen pe popaše e Jehovaja.  Dali ovela pozorali tli vera keda tu da giljavea tle omilena teokratska gilja? But tano važno te sikljove len ki godi panda akana. (Dikh i ramka „ De man hrabrost“.)

11-12. a) Sprema 1. Samoilova 17:37, 45-47, soske o David sine doborom hrabro? b) Koja važno buti šaj te sikljova taro David?

¹¹ Te šaj te soočine tut progonstvoja, valjanela tuke hrabrost. So šaj te kere ako mislinea kaj na sian hrabro? I čačutni hrabrost na zavisinela taro adava kobor sian baro hem silno ili save sposobnostija isi tut. Razmislin bašo primer e terne Davideskoro keda soočingja pe e Golijatea. Ako sporedinaja e Davide akale bare manušea, ov sine potikno, poslabo hem skoro na sine le oružje. Čak na sine le ni mači. Ama, o David hrabro prastandilo te borinel pe akale gordo džinea.

¹² Soske o David sine doborom hrabro? Ov sine uverimo kaj o Jehova tano lea. (Čitin 1. Samoilova 17:37, 45-47.) O David na mislingja ko adava kobor sine pobaro lestar o Golijat. Ov mislingja ko adava kobor o Golijat sine tikno sprema o Jehova. So sikljovaja taro akava izveštaj? Ka ova hrabra ako siem uverime kaj o Jehova tano amencar hem ako na bistraja kaj amare protivnikija tane but potikne taro Semokjno Devel (2. Let. 20:15; Ps. 16:8). Sar šaj te ova pohrabra panda akana, angleder te avel o progonstvo?

13. Sar šaj te ovel amen pobari hrabrost? Objasnin.

¹³ Šaj te ova pohrabra panda avdive agjaar so ka propovedina e manušenge o šukar haberi bašo e Devleskoro Carstvo. Keda propovedinaja, sikljovaja te ovel amen doverba ko Jehova hem te na ovel amen dar taro manuša (Izr. 29:25). Isto sar so amare muskulija ovena pozorale keda vežbinaja, agjaar amari hrabrost ovela pobari keda propovedinaja taro kher ko kher, ko prometna thana, neformalno hem ko delovna podračja. Ako trudinaja amen hrabro te propovedina avdive, ka ova spremna te propovedina čak ako o vlastija zabraninena amare aktivnostija (1. Sol. 2:1, 2).

14-15. So šaj te sikljova tari Nensi Juen hem tari Valentina Garnovskaja?

¹⁴ But šaj te sikljova taro primer e duje verna phenjengoro kola so sikavgje bari hrabrost. I Nensi Juen na sine uči ni jekh metro tekvaš, ama na mukhlja o javera lokheste te daraven la. * Oj na manglja te  čhinavel te propovedinel o šukar haberi bašo e Devleskoro Carstvo. Adaleske sine phanli poviše taro 20 berš ki komunističko Kina. O službenikija so isprašingje la vakergje kaj oj tani i „najbari inatčika“ ki celo lengiri phuv.

¹⁵ Nešto slično slučingja pe e phenjaja Valentina Garnovskaja. Oj sine phanli trin puti ko purano Sovetsko Sojuz hem vkupno nakhlja 21 berš ko zatvor. * Soske? Oj sine odlučno ponadari da te propovedinel so čak proglasingje la sar „but opasno kriminalco“. So pomožingja akale duje verna phenjenge te oven doborom hrabra? Ola sine uverime kaj o Jehova tano lencar.

16. So valjani amenge te šaj te ova čače hrabra?

¹⁶ Sar so dikhlem dži akana, te šaj te ovel amen pobari hrabrost, na smejnaja te ovel amen doverba ki amende. Namesto adava, valjani te ovel amen doverba kaj o Jehova tano amencar hem kaj ov ka borinel pe baši amende (5. Moj. 1:29, 30; Zah. 4:6). Samo agjaar šaj te ova čače hrabra.

17-18. Sprema Jovan 15:18-21, savo predupreduvanje dengja amen o Isus? Objasnin.

¹⁷ Sarine osetinaja amen but šukar keda o javera poštujnena amen. Ama, ako o manuša na mangena amen, na smejnaja te mislina kaj na vredinaja. O Isus vakergja: „Bahtale sien keda o manuša mrzinena tumen hem keda paldena tumen taro plo than hem vredžinena tumen hem kaljarena tumaro anav bašo manušikano Čhavo“ (Luka 6:22). So manglja te vakerel akale lafencar?

¹⁸ O Isus na manglja te vakerel kaj e čačutne hristijanenge ka ovel šukar keda o manuša ka mrzinen len. Namesto adava, ov manglja te predupredinel amen bašo nešto so ka slučinel pe amenge. Amen na siem delo taro akava sveto. Osven adava, živinaja sprema e Isuseskere sikljojba hem propovedinaja o isto haberi kova so propovedingja le ov. Adaleske, o sveto mrzinela amen. (Čitin Jovan 15:18-21.) Amen mangaja te kera bahtalo e Jehova. Ako o manuša mrzinena amen adaleske so mangaja amare Dade, adava tano lengoro problemi.

19. Sar šaj te dža palo primer e apostolengoro?

 ¹⁹ Bizi razlika so ka vakeren ili ka keren o manuša, nikogaš na valjani te ladža so sian e Jehovaskoro svedoko (Mih. 4:5). Te šaj te pobedina i dar taro manuša, šaj but te pomožinel amenge ako razmislinaja bašo adava so kergje o apostolija ko Erusalim kratko otkeda sine mudardo o Isus. Ola džanena sine kobor but mrzinena len o evrejska verska vodačija (Dela 5:17, 18, 27, 28). Iako džanena sine adava, ola na garavgje kaj tane e Isuseskere učenikija, nego ponadari da džana sine ko hrami sekova dive hem propovedinena sine (Dela 5:42). O apostolija na mukhle i dar te čhinavel len. Amen da šaj te pobedina i dar taro manuša ako na garavaja kaj siem e Jehovaskere svedokija — sa jekh dali ki buti, ki škola ili ko than kote so živinaja (Dela 4:29; Rim. 1:16).

20. Soske o apostolija sine bahtale iako o javera mrzinena len sine?

²⁰ Soske o apostolija sine bahtale? Ola džanena sine soske o javera mrzinena len hem lenge sine čest so sine maltretirime bašo adava so kerena sine e Jehovaskiri volja (Luka 6:23; Dela 5:41). O apostol Petar pokasno pišingja: „Čak ako trpinena baši pravednost, bahtale sien“ (1. Pet. 2:19-21; 3:14). Ako džanaja kaj o javera mrzinena amen adaleske so keraja adava soj ispravno, nane te mukha adava te čhinavel amen te služina e Jehovaske.

21-22. a) So sian odlučno te kere te šaj te spremine tut bašo progonstvo? b) So ka dikha ki naredno statija?

²¹ Amen na džanaja keda ka ovel amen progonstvo ili keda ka oven zabranime amare aktivnostija. Sepak džanaja kaj šaj te spremina amen panda akana, agjaar so ka kera pozoralo amaro amalipe e Jehovaja, ka ova pohrabra hem ka sikljova sar te izdržina keda o protivnikija ka mrzinen amen. Adava so ka spremina amen panda avdive ka pomožinel amenge te ačhova zorale ko vreme so avela.

²² Ama, so te kera ako zabraninena amare aktivnostija? Ki naredno statija ka dikha nekobor bibliska načelija kola so ka pomožinen amenge te služina e Jehovaske čak keda ka ovel zabrana.