Dža ko sadržaj

Dža ko sadržaj

ČLANKO PROUČIBASE 28

Nastavin te služine e Jehovase hem ked isi zabrana

Nastavin te služine e Jehovase hem ked isi zabrana

Amen našti a te na vačera ando odova so dikhljam hem so šundžam (DELA 4:19, 20)

DŽILI 122 Budimo postojani, nepokolebljivi

SOSTAR KA VAČERA *

1-2. (a) Sose na valjani te ova iznenadime ako o vlastija zabraninena amare aktivnostija? (b) Sostar ka vačera ko akava članko?

KO 2018. berš, pobuter ando 223 000 e Jehovase svedokija živindže ko phuvja kuri amaro delo hine zabranimo, ja disave amare aktivnostija hine ograničime. Odova na iznenadini amen. Sar so dikhljam ko okova članko, o prava hrišćanja džanena so ka oven progonime (2. Tim. 3:12). Bilo kaj te živina, o vlastija šaj iznenada hem bizo upozorenje te zabraninen o aktivnostija ando e Jehovase svedokija.

2 Ako odova ovela ki amari phuv, šaj ka puča amen akala pučiba: „Da li o progonstvo mothovi so o Devel nane zadovoljno amencar? Da li zabrana ka čhinavi amen te služina e Jehovase? Da li valjani te selina amen ki aver phuv, kuri šaj slobodno te služina e Jehovase?“ Ko akava članko ka vačera ando akala pučiba. Ka dikha hem sar šaj te nastavina te služina e Jehovase ked isi zabrana hem ando kola zamke valjani te arakha amen.

DA LI O PROGONSTVO MOTHOVI SO O DEVEL NANE ZADOVOLJNO AMENCAR?

3. (a) Premalo 2. Korinćanima 11:23-27, savo progonstvo hine lje o apostol Pavle? (b) So sikljovaja ando oljeso primer?

3 Ako o vlastija zabraninena amare aktivnostija, amen šaj te mislina so o Devel nane zadovoljno amencar. Ama, ma bistre so o progonstvo na mothovi odova. Na primer, razmislin kotar apostol Pavle. O Devel sigurno hine zadovoljno oljese službaja. Ov hine lje čast te pisini 14 poslanice (knjige) ko grčko deo ki Biblija hem hine apostol bičhaldo avere narodendže. Iako o Devel hine zadovoljno oljeja, ov ipak hine lje but baro progonstvo. (Čitinen 2. Korinćanima 11:23-27.) Ando oljeso primer sikljovaja so o Jehova dozvolini oljese verna sluge te oven progonime.

4. Sose o sveto mrzini amen?

4 O Isus objasnindža sose valjani te adžičera o protivljenje. Ov phendža so o sveto ka mrzini amen, odoljese so na hijam deo akalje svetoso (Jov. 15:18, 19). O progonstvo na mothovi so o Jehova nane zadovoljno amencar, već mothovi soj tano ispravno odova so čeraja.

DA LI SEBEPI I ZABRANA VIŠE NA KA SLUŽINA E JEHOVASE?

5. Da li šaj o manuša potpuno te čhinaven amen te služina e Jehovase? Objasnin.

5 O manuša našti potpuno te čhinaven amen te služina e najzoralje Devljese, e Jehovase. But džene odova pokušindže, ama na uspindže. Te dikha jekh primer so ulo ko Dujto svetsko maribe. Ko odova vreme, o vlastija ko but phuvja progonindže e Devljese narodo. O aktivnostija ando e Jehovase svedokija hine zabranime na samo ki nacističko Nemačka, nego hem ki Australija, ki Kanada hem ko avera phuvja. Ama, so ulo palo odova? Ked ko 1939. berš, počmindža o maribe, ko celo sveto hine 72 475 e Jehovase svedokija. O izveštaja mothovdže so ko 1945. berš, ked o maribe završindža pe, hine 156 299 objaviteljija odoljese so hine ljen e Jehovaso blagoslov. O broj ando e Jehovase svedokija ulo duj putija pobaro!

6. Kola šukar buča šaj te oven sebepi o progonstvo? Vačer jekh primer.

6 O protivljenje ne mora te daravi amen, nego šaj te podstaknini amen pana poodlučno te služina e Jehovase. Na primer, jekh bračno par pe tikne čhavoreja živindža ki phuv kaj o vlastija zabranindže amare aktivnostija. On na dozvolindže i dar te čhinavi ljen, nego ulje opšta pionirija. I romni čak mukhlja but šukar platimi buti, sebepi i služba. O rom phendža so tegani, sebepi i zabrana, but manuša manglje te džanen poviše ando e Jehovase svedokija. Odoljese, hine polokho te počmina e biblijake kursija. Sebepi i zabrana, hine hem avera šukar buča. Jekh starešina, ki odija phuv phendža so but džene kola čhinavdže te služinen e Jehovase, paljem počmindže te aven ko sastankija hem te propovedinen.

7. (a) So sikljovaja andi Levitska 26:36, 37? (b) So tu ka čere ked ka avel i zabrana?

7 Amare dušmanja nadinena pe so sebepi i zabrana ka dara te služina e Jehovase. Uzo odova, so zabraninena amare aktivnostija, šaj širinena hovajba amendar, khuvena amendže ko čhera, ikaljena amen anglo sudo, a disaven čhivena ko phanljipe. On nadinena pe so amen ka mera andi dar, odoljese so on čhivdže nekas amendar ko phanljipe. Ako amen daraja oljendar hem odoljestar so možda šaj te čeren amendže, tegani amen šaj te usporina ja čak te čhinava te služina e Jehovase. Amen na mangaja te ova sar akala koljendar vačeri pe ki Levitska 26:36, 37. (Čitinen.) Na ka dozvolina i dar te usporini amen, ja te čhinavi amen te služina e Jehovase. Potpuno verujinaja e Jehovase hem na mukhaja i dar te kontrolišini amen (Is. 28:16). Molinaja amen e Jehovase te mothovi amendže so te čera. Odoljese so amaro Devel pomožini amen, čak hem o najmoćna vlastija našti te čhinaven amen verno te služina e Jehovase (Jevr. 13:6).

DA LI VALJANI TE SELINA MAN KI AVER PHUV?

8-9. (a) Koja odluka svako e Jehovaso svedoko valjani te anel pese ja pe porodicače? (b) So ka pomožini nekase te anel šukar odluka?

8 Ako o vlastija ki phuv kaj živineja zabraninena amare aktivnostija, šaj razmislineja ando odova te seline tut ki aver phuv kuri šaj slobodno te služine e Jehovase. Svako amendar valjani kokri pese te odlučini. Disave mislinena so ki odija odluka šaj te pomožini ljen ako razmislinena so čerdže o hrišćanja ko prvo veko ked hine progonime. Palo odova, so e Stefane mudardže barencar, o učenikija ando Jerusalim selindže pe ki Judeja hem ki Samarija. A disave dželje čak ki Fenikija, ko Kipar, hem ki Antiohija (Mat. 10:23; Dela 8:1; 11:19). Ama, avera šaj te čeren odova so čerdža o Pavle ked aver puti alo pana jekh progonstvo. Ov odlučindža te ačhol odothe kaj o manuša protivindže pe, sebepi o šukar haberi, iako hine but opasno. Ov odova čerdža odoljese so manglja te širini o šukar haberi hem te zorjačeri e phraljen ko dizja kuri hine but baro progonstvo (Dela 14:19-23).

9 So sikljovaja ando akala izveštaja? Svako poglavari tano odgovorno pe porodicače hem valjani te odlučini da li ka selinen pe ja na. Angljeder so ka anel i odluka, valjani te molini pe, šukar te razmislini ko save okolnostija tani oljesi porodica hem kola šukar ja lošna buča šaj te oven ako selinena pe. Ki asavki situacija, svako hrišćanin „ka akhari poklo pharipe“ (Gal. 6:5). Na ismina te osudina averen, sebepi i odluka koja andže.

SAR KA SLUŽINA E JEHOVASE AKO ISI ZABRANA?

10. Kola uputstvija ka dobina kotar i podružnica hem o starešine?

10 Sar šaj hem ponodri te služina e Jehovase ako isi zabrana? I podružnica e starešinendže ka del uputstvija hem praktična predlogija ando odova sar ka dobina i duhovno hrana, sar ka čeda amen hem sar ka propovedina o šukar haberi. Ako i podružnica našti te ovel ko kontakt e starešinencar, tegani o starešine ka pomožinen hem tuče hem averendže ki skupština te šaj ponodri te služinen e Jehovase. On ka den amen uputstvija premalo smernice kola tane ki Biblija hem ko amare publikacije (Mat. 28:19, 20; Dela 5:29; Jevr. 10:24, 25).

11. (a) Sose šaj te ova sigurna so uvek ka ovel amen duhovno hrana? (b) So šaj te čere te šaj te garave i Biblija hem o publikacije?

11 O Jehova obećindža pe slugendže so ka ovel ljen dovoljno duhovno hrana (Is. 65:13, 14; Luka 12:42-44). Odoljese, šaj te ova sigurna so e Jehovasi organizacija ka del amen odova soj tano potrebno te šaj te ačhova oljese verna. So šaj tu te čere? Ked isi zabrana, arakh šukar than kuri šaj te garave i Biblija hem avera publikacije so isi tut. Pazin te na čhive asavko but važno materijali, bilo te ovel ko štampano, ja ko elektronsko oblik, ko than kuri šaj lokho te arakhel pe. Svako amendar valjani te del sa pestar te ačhol duhovno zoralo.

Odoljese so o Jehova pomožini amen, šaj hrabro te čeda amen te služina e Jehovase (Dikh o 12. odlomko) *

12. Sar šaj o starešine te organizujinen o sastankija, a te na privucinen bari pažnja?

12 So ka ovel amare sastankonencar? O starešine ka organizujinen o sastankija adžahar te na privucina bari pažnja. On šaj te phenen te čeda amen ko tikne grupe hem verovatno but putija ka meninen o vreme hem o than kuri ka čeda amen. Ka zaštitine te phraljen, ako ka vačere tiho ked ka ave ja ked ka dža kotar sastankija. Šaj na ka urave tut adžahar sar ked džaja ko sastankija te na obratini pe pažnja upro tute.

I zabrana na ka čhinavi amen te propovedina (Dikh o 13. odlomko) *

13. So šaj te sikljova kotar amare phralja andi Rusija?

13 Ked vačeri pe kotar propovedanje, o okolnostija razlikujinena pe kotar than ko than. Sebepi so mangaja e Jehova hem mangaja averendže te vačera ando e Devljeso Kraljevstvo, amen ka arakha način sar te propovedina (Luka 8:1; Dela 4:29). I istoričarka, Emili Beran vačeri sar e Jehovase svedokija propovedindže ki Rusija: „Ked o vlastija zabranindže e Jehovase svedokonendže te propovedinen, tegani on vačerdže pe komšijencar, pe kolegencar hem pe amaljencar. Ked sebepi odova morandilje te džan ko logorija, uduri propovedindže e manušendže kola hine ko phanljipe.“ Iako hine zabrana, amare phralja ki Rusija na čhinavdže te propovedinen. Ako ka ovel zabranimo amaro delo odothe kuri tu živineja, šaj te oponašine ljen!

ANDO KOLA ZAMKE VALJANI TE ARAKHA AMEN?

Valjani te džana ked te čutina (Dikh o 14. odlomko) *

14. Ki koja zamka šaj te pera ako na šunaja o savet ando Psalam 39:1?

14 Pazin so vačereja averendže. Dži trajini i zabrana, amen valjani te pendžara o „vreme ked čutini pe“ (Prop. 3:7). O poverljiva informacije, sar soj tane amare phraljenge hem phenjenge nava, o thana kuri čedaja amen, sar čeraja i služba, hem sar dobinaja i literatura na ismina te vačera averendže. Asavke informacije na ka vačera e manušendže kola tane ko vlast, niti ka phena amare amaljendže ja amare familijače ki amari phuv ja prekal. Ako peraja ki odija zamka, amen ka čhiva amare phraljen ki opasnost. (Čitinen Psalam 39:1.)

15. So o Beng ka pokušini te čerel hem so amen valjani te čera te na pera ki oljesi zamka?

15 Ma mukh o tikne problemija te ulaven amen. O Beng džanela so o čher kuri nane sloga, šaj te propadini (Mar. 3:24, 25). Ov uvek ka del sa pestar te rumini amaro jekhipe. Ov nadini pe so adžahar ka čerel amen te borina amen jekh protiv aver, a na protiv oljeste.

16. Kova šukar primer dindža amen i phen Gertruda Pecinger?

16 Čak o zrela hrišćanija valjani te pazinen te na peren ki akija zamka. Te dikha o primer kotar duj pomazana phenja, i Gertruda Pecinger hem i Elfrida Ler. O solduj hine zajedno ko phanljipe avere phenjencar ko koncentraciono logor. I Gertruda hine ljubomorno upri Elfrida, sebepi so i Elfrida ičerdža but ohrabrujuća govorija avere phenjendže ko logor. Hari palo odova, i Gertruda ladžandilji sebepi odova hem molindža pe e Jehovase te pomožini la. Oj pisindža: „Valjani te prihvatina so avera tane posposobna amendar hem so šaj te ovel ljen pobare odgovornostija amendar.“ So pomožindža la te na ovel ljubomorno? I Gertruda usredsredindža pe ko e Elfridake šukar osobine. Sebepi odova oj šajindža paljem te dikhel la sar peklje amaljinja. O solduj ikljilje dživde kotar o koncentraciono logor hem verno služindže e Jehovase sa dži na završindže po dživdipe ki phuv. Ako trudinaja amen te rešina o tikne problemija amare phraljencar, na ka dozvolina bilo so te rumini amaro jekhipe (Kol. 3:13, 14).

17. Sose valjani uvek te šuna o uputstvija?

17 Uvek šun o uputstvija. Ako šunaja o uputstvija kola dobinaja kotar pouzdana hem poverljiva phralja, ka izbegnina o problemija (1. Petr. 5:5). Na primer, ki jekh phuv kuri tane amare aktivnostija zabranime, o odgovorna phralja phendže e objaviteljendže te na den i literatura ki služba. Ama, jekh pioniri na šundža akava uputstvo. So ulo palo odova? Samo so završindže i služba, olje hem averen phraljen astardža i policija. Izgleda so i policija pratindža ljen hem ljelja i literatura koja on dindže e manušendže. So sikljovaja kotar akava iskustvo? Amen valjani te šuna o uputstvija, čak ked na slažina amen oljencar. O Jehova uvek ka blagoslovini amen ked ka sarađujina e phraljencar kas ov čhivdža te predvodinen maškaro amende (Jevr. 13:7, 17).

18. Sose na valjani te čera nepotrebna pravilija?

18 Ma čer nepotrebna pravilija. Ako o starešine čhivena nepotrebna pravilija, odoljeja čerena o buča te oven pana pophare. Amaro phral, o Juraj Kaminski, vačerdža so ulo ked hine zabrana ki bivšo Čehoslovačka: „Palo odova so o odgovorna phralja hem but starešine hine phandlje, disave kola predvodindže ko skupštine hem ko pokrajine počmindže te čhiven pravilija sar valjani te ponašinen pe o objaviteljija, so valjani hem so na valjani te čeren.“ O Jehova na dindža amendže pravo te ana odluke ko averengo than. Okova kova čerela nepotrebna pravilija na arakhi e phraljen, nego mangela te ovel gospodari andi oljengi vera (2. Kor. 1:24).

NIKED MA ČHINAV TE SLUŽINE E JEHOVASE

19. Premalo 2. Letopisa 32:7, 8, sose šaj te ova hrabra so god o Beng te čerel?

19 Amaro najbaro dušmani, o Beng, na ka čhinavi te progonini e Jehovase verno slugen (1. Petr. 5:8; Otkr. 2:10). O Beng hem okola so podržinena lje ka pokušinen te zabraninen te služina e Jehovase. Ama, čak iako daraja, amen niked na ka čhinava te služina e Jehovase (Pon. zak. 7:21). O Jehova tano amencar hem ov ka nastavini te pomožini amendže, čak iako amare aktivnostija ka oven zabranime. (Čitinen 2. Letopisa 32:7, 8.)

20. So hijan odlučno tu te čere?

20 Mangaja te ova odlučna sar amare phralja ko prvo veko. E manušendže kola tegani hine ko vlast, on phendže: „Kokri dikhen da li tano ispravno anglo Devel te šuna tumen, a na e Devlje. Amen našti a te na vačera ando odova so dikhljam hem so šundžam“ (Dela 4:19, 20).

DŽILI 73 Daj nam odvažnosti

^ odl. 5 So valjani te čera ako o vlastija zabraninena amendže te služina e Jehovase? Ko akava članko ka arakha praktična savetija ando odova so valjani hem so na valjani te čera, te na čhinava niked te služina amare Devljese.

^ odl. 59 SO DIKHAJA KO SLIKE: Ko sa o slike tane o Svedokija kola služinena ko phuvja kuri tane amare aktivnostija ograničime. Jekh tikni grupa ičeri o sastanak ko jekh phral ki garaža.

^ odl. 61 SO DIKHAJA KO SLIKE: Jekh phen (levo) opušteno vačeri jekhe romnjaja hem rodela i prilika te vačeri olače kotar o Jehova.

^ odl. 63 SO DIKHAJA KO SLIKE: O phral na mangela te mothovi o informacije andi skupština e policijače koja ispitini lje.