Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

OSHITUKULWA SHOKUKONAKONWA 34

Nghee to dulu okuhafela oshinakuwanifwa shipe

Nghee to dulu okuhafela oshinakuwanifwa shipe

“Kalunga ke fi omuhenouyuki a dimbwe ngeno oilonga yeni nohole yeni mokufimanekifa edina laye.” — HEB. 6:10.

EIMBILO 38 Ote ke ku pameka

EXUKU LOSHITUKULWA *

1-3. Oshike hashi ningifa ovo ve li moilonga yefimbo li yadi vaha twikile vali noinakuwanifwa yavo?

ROBERT naMary Jo ova popya kutya: “Ovadali vetu aveshe vane ova li va nghundipala palutu konima yomido 21 eshi twa kala hatu hafele oilonga youtumwa. Otwa li hatu va file oshisho nehafo. Kakele kaasho, osha li shidjuu okufiya po onhele oyo twa li tu hole neenghono.”

2 William naTerrie ova ti: “Eshi twa mona kutya oukolele wetu itau tu pitike vali tu twikile noshinakuwanifwa shetu, otwa lila. Otwa kala twa halelela okulongela Jehova kondje yoshilongo, ndele paife Shipanga ota nyenge Nangolo.”

3 Aleksey okwa ti: “Otwa kala tu shii kutya ovapataneki vetu ova hala okupata oshitaimbelewa omo nda li handi longele. Ndele eshi oshitaimbelewa sha pata, osha li she tu udifa nai molwaashi otwa li tu na okudja mo.”

4. Omapulo elipi hatu ka kundafana moshitukulwa eshi?

4 Kakele koimoniwa oyo, ope na natango oimoniwa ihapu yOvabetel noyavamwe vali ovo va pewa oinakuwanifwa ipe. * Otashi dulika hashi kala shidjuu kovamwatate novamwameme ovo va fiya po oinakuwanifwa oyo va li ve hole neenghono. Oshike tashi dulu oku va kwafela va ungaunge nomalunduluko oo? Ongahelipi to dulu oku va kwafela? Omanyamukulo omapulo oo otaa dulu oku tu kwafela atushe tu ungaunge neenghalo odo hadi lunduluka.

NGHEE TU NA OKUUNGAUNGA NOMALUNDULUKO

Omolwashike hashi kala eshongo kwaavo ve li moilonga yefimbo li yadi okufiya po oshinakuwanifwa shavo? (Tala okatendo 5) *

5. Ohashi tu kumu ngahelipi ngeenge pa ningwa omalunduluko onhumba e na sha noinakuwanifwa yetu?

5 Ohatu dulu okukulika ohole yokuhola ovanhu nosho yo onhele omo hatu longele kutya nee omObetel ile omoukalele. Onghee ohatu kala twa nyika oluhodi ngeenge hatu efa po oshinakuwanifwa shetu. Ohatu djuulukwa ovo hatu fiye po, nohatu lipula shi na sha navo, unene tuu ngeenge otwa efa po oshinakuwanifwa omolwomahepeko. (Mat. 10:23; 2 Kor. 11:28, 29) Kakele kaasho, okupewa oshinakuwanifwa shimwe ile okushuna keumbo, omafimbo amwe ohashi pula u ke lihonge omaputuko amwe. Robert naMary Jo ova ti: “Otwa li twa dimbwa eputuko letu nokuudifa melaka olo twa nyama. Otwa li tu udite twa fa ovanailongo moshilongo shetu, molwaashi otwa kala hatu longele kondje yoshilongo efimbo lile.” Vamwe ovo va pewa oinakuwanifwa ipe otashi dulika va taalele omaupyakadi opashimaliwa. Otashi dulika va kale va limbililwa, ve udite vehe li meameno nova teka omukumo. Oshike tashi dulu oku va kwafela?

Osha fimana okweehena popepi naJehova nokukala twe mu lineekela (Tala okatendo 6-7) *

6. Ongahelipi hatu dulu okweehena popepi naJehova?

6 Ehena popepi naJehova. (Jak. 4:8) Ongahelipi hatu dulu okuninga ngaho? Omoku mu lineekela e li “Omuudi womailikano.” (Eps. 65:2) Epsalme 62:8 ola ti: “Mu mbubulileni omitima deni.” Jehova ota dulu “okulonga shihapuhapu kombada yaai hatu i indile nohatu i diladila.” (Ef. 3:20) Ihe tu pe ashike osho hatu mu pula momailikano, ndele oha dulu okukandula po omaupyakadi etu monghedi omo inatu teelela.

7. (a) Oshike tashi ke tu kwafela tu kale tu na ekwatafano liwa naJehova? (b) Metwokumwe nOvaheberi 6:10-12, ohatu ka mona oidjemo ilipi ngeenge otwa twikile okulongela Jehova noudiinini?

7 Opo tu ehene popepi naJehova, otu na okukala hatu lesha Omishangwa keshe efiku nokudilonga kudo. Omumwatate umwe oo a li omutumwa okwa ti: “Kaleka po elandulafano lokuninga ekonakono loukwaneumbo pandjikilile nosho yo lokulilongekidila okwoongala ngaashi wa li ho ningi eshi wa li u na oshinakuwanifwa shoye shikulu.” Kala yo ho kufa ombinga pauyadi mokuudifa onghundana iwa meongalo leni lipe. Jehova oha dimbuluka ovo tava twikile oku mu longela noudiinini, nonande itava dulu okulonga shi fike pwaasho va li hava longo nale. — Lesha Ovaheberi 6:10-12.

8. Eendjovo odo di li mu 1 Johannes 2:15-17 otadi ku kwafele ngahelipi u kale nonghalamwenyo i li paunafangwa?

8 Kaleka onghalamwenyo yoye paunafangwa. Ino efa oisho younyuni waSatana i “fininike” omalipyakidilo oye oinima yopamhepo. (Mat. 13:22) Henuka omafininiko ounyuni, ookaume ile ovapambele ovo va fa ve ku lile po, notave ku ladipike u likongele oimaliwa ihapu opo u kale wa amenwa. (Lesha 1 Johannes 2:15-17.) Lineekela muJehova oo a udaneka kutya ote ke tu fila oshisho pamhepo, pamaliudo nopainiwe “pefimbo liwa.” — Heb. 4:16; 13:5, 6.

9. Metwokumwe nOmayeletumbulo 22:3, 7, omolwashike sha fimana okuhenuka eendjo inadi pumbiwa, noshike tashi dulu oku tu kwafela tu ninge omatokolo opandunge?

9 Henuka eendjo inadi pumbiwa. (Lesha Omayeletumbulo 22:3, 7.) Ohashi pula oimaliwa ihapu okutembuka notashi dulika shi ku ningife u lye eendjo. Henuka okulanda oinima meendjo oyo ino pumbwa lela, opo uha kale neendjo. Ngeenge twa wililwa po pamaliudo, ngaashi ngeenge hatu file oshisho ovaholike vetu ovo tava vele, otashi dulika tu mone shidjuu okutokola kutya natu kufe oinima i fike peni meendjo. Dimbuluka kutya ‘omailikano nomaindilo’ otaa dulu oku ku kwafela u ninge omatokolo opandunge ngeenge u li meenghalo da tya ngaho. Jehova ota ka nyamukula omailikano oye moku ku pa ombili oyo tai ka ‘amena omutima woye nomadiladilo oye’ u dule okukala wa ngungumana nou ninge omatokolo opandunge. — Fil. 4:6, 7; 1 Pet. 5:7.

10. Ongahelipi hatu dulu okumona ookaume vape?

10 Panga oukaume naavo ve li enwefemo liwa. Lombwela ookaume koye kopofingo omaupyakadi oye nonghee u udite, unene tuu ovo tashi dulika va mona ehafo nova enda meenghalo da fa doye. Ngeenge owa ningi ngaho, oto ka kala u udite epepelelo. (Omuud. 4:9, 10) Ino efa po ookaume koye ovo wa kala navo eshi wa li u na oshinakuwanifwa shikulu. Paife owa pumbwa ookaume vape eshi to wanifa po oshinakuwanifwa shoye shipe. Dimbuluka kutya ngeenge owa hala okukala u na ookaume, owa pumbwa okukala u na omhepo youkaume. Ongahelipi to dulu okumona ookaume vape? Kala ho lombwele vamwe oimoniwa yoye tai tungu oyo wa mona eshi to longele Jehova, opo va mone kutya owa hafa. Nonande vamwe meongalo otashi dulika vehe shii kutya omolwashike u hole oilonga yefimbo li yadi, vamwe otashi dulika ve linyengifwe koshihopaenenwa shoye notava ka ninga ookaume koye. Lungama uha kale unene to yandje elitulemo kwaasho wa pondola moilonga yaJehova, nokuhenuka omadiladilo a puka.

11. Ongahelipi tamu dulu okukaleka po ehafo mohombo yeni?

11 Ngeenge tamu efa po oshinakuwanifwa shonhumba omolwokuhe na oukolele kwakaume koye kopahombo, ino mu pa oushima. Mepingafano naasho, ngeenge oove uhe na oukolele, ino kala u udite ondjo to lipula kutya oto shololifa kaume koye. Dimbuluka kutya nye “ombelela imwe,” nomwa udaneka koshipala shaJehova kutya otamu ka filafana oshisho monghalo keshe. (Mat. 19:5, 6) Ngeenge omwa efa po oshinakuwanifwa shonhumba omolweteelelo lombadilila, lombweleni okaana keni kutya oka fimanenena ke dule oshinakuwanifwa osho mwa li mu na. Ka shilipalekeni kutya omwe ka tala ko ke li “oshali” ya dja kuKalunga. (Eps. 127:3-5) Ka lombweleni yo kombinga yoimoniwa yeni itunhula oyo mwa hafela moshinakuwanifwa sheni shikulu. Osho otashi ka kwafela okaana keni ka longife onghalamwenyo yako moilonga yaJehova yefimbo li yadi ngaashi nye.

NGHEE VAMWE TAVA DULU OKUKWAFELA

12. (a) Ongahelipi hatu dulu okukwafela ovo ve li moilonga yefimbo li yadi va twikile noinakuwanifwa yavo? (b) Ongahelipi hatu dulu oku va kwafela va longe noupu eshi tava wanifa po oshinakuwanifwa shavo shipe?

12 Omaongalo mahapu, novamwatate vamwe pauhandimwe otava pandulwa eshi hava yambidida ovo ve li moilonga yefimbo li yadi opo va twikile noinakuwanifwa yavo. Ohave shi ningi moku va twa omukumo va twikile noilonga yavo, moku va pa ekwafo lopashimaliwa ile oipumbiwa imwe ile moku va kwafela va file oshisho ovapambele vavo. (Gal. 6:2) Ngeenge ovo ve li moilonga yefimbo li yadi ova pewa oshinakuwanifwa shipe meongalo leni, ino va tala ko kutya ova dopa okuwanifa po oshinakuwanifwa shavo shikulu ile kutya otava pewa outekuduliko. * Ponhele yaasho, va kwafela va longe noupu. Va tambula ko nohamu noku va pandula omolwoilonga oyo va longa nonande otashi dulika paife itava dulu okulonga shihapu omolwokuhe na oukolele. Va shiiva nawa. Lihonga keshiivo lavo, kedeulo nokowino wavo.

13. Ongahelipi hatu dulu okukwafela ovo va pewa oinakuwanifwa ipe?

13 Potete otashi dulika ovo va pewa oinakuwanifwa ipe va kale va pumbwa ekwafo leni opo va mone omaumbo, oyeendifo, oilonga nosho yo oipumbiwa ikwao. Otashi dulika yo va kale va pumbwa ouyelele u na sha noinima yakwalukeshe, ngaashi okufuta oifendela nokukonga omahangano omakwashilipaleko. Naasho sha fimanenena, kendabala okuuda ko onghalo yavo. Otashi dulika tava kondjo nokuhenoukolele kwavo ile kwovapambele vavo. Ile otashi dulika va nyika oluhodi omolwefyo lomuholike wavo. * Otashi dulika hava kala va nyika oluhodi ngeenge ve li ovo aveke eshi va kanifa ookaume kavo vopefimbo opo va li tava wanifa po oshinakuwanifwa shavo shikulu. Ohashi pula efimbo opo va efe po omaliudo oo, naluhapu ohashi va etele omalimbililo.

14. Ongahelipi omumwameme umwe a kwafelwa kovaudifi vomoshitukulwa a ikilile oshinakuwanifwa shaye shipe?

14 Ngeenge owa kala ho va yambidida, mokweendela ko kwefimbo oshihopaenenwa shoye otashi ke va kwafela va ikilile. Omumwameme umwe oo a kala ta longele kondje yoshilongo shavo omido dihapu okwa ti: “Eshi nda li handi wanifa po oshinakuwanifwa shange shikulu onda ninga omakonakonombiibeli mahapu. Eshi nda pewa oshinakuwanifwa shipe, osha li shidjuu kwaame, nokanda li handi mono nokuli nomhito yokulesha omushangwa ile okuulika okavidio moukalele. Ashike ovaudifi vomoshitukulwa ova li hava shivi nge ndi ye navo komalishuneko nokovakonakonimbiibeli vavo. Okutala kouladi wovamwatate novamwameme ovo tava ningi omakonakonombiibeli taa xumu komesho, osha kwafela nge ndi kale netaleko liwa li na sha noshitukulwa shavo. Onde lihonga okuhovela eenghundafana novanhu moshitukulwa osho shipe. Oinima aishe oyo oya kwafela nge ndi kale vali nda hafa.”

PULA KOMESHO!

Konga eenghedi omo to dulu okuxwepopaleka oukalele woye moshilongo sheni (Tala okatendo 15-16) *

15. Ongahelipi to dulu okupondola moshinakuwanifwa shoye shipe?

15 Oto dulu okupondola moshinakuwanifwa shoye shipe. Ino lipula kutya owa dopa okuwanifa po oshinakuwanifwa shoye shikulu, ile kutya paife ku na vali oshilonga. Twikila okuudifa nokudilonga kunghee Jehova te ku kwafele monghalamwenyo. Hopaenena Ovakriste ovadiinini vomefelemudo lotete. Keshe apa va li “moshilongo, ova endaenda nova udifa ondjovo yevaengeli.” (Oil. 8:1, 4) Ngeenge owa twikile okuudifa, otashi dulika u ka mone oidjemo iwa. Pashihopaenenwa, ovakokolindjila vamwe ovo va li va tewa moshilongo shimwe ova li va tembulilwa poushiindalongo opo yo pa li pe na omhumbwe inene yovaudifi velaka lavo. Moule ashike weemwedi dinini, omwa li mwa totwa eengudu tadi ningi exumokomesho meendelelo.

16. Ongahelipi to dulu okumona ehafo moshinakuwanifwa shoye shipe?

16 “Ehafo mOmwene olo eenghono deni.” (Neh. 8:10) Otu na okukonga ehafo kuJehova, ndele hamoinakuwanifwa yetu, kashi na nee mbudi kutya otu i hole shi fike peni. Onghee hano, ngeenge otwa hala okukala twa hafa otu na okweehena popepi naye nokukala twe mu lineekela. Dimbuluka kutya oshinakuwanifwa osho wa li u na owa li u shi hole molwaashi owa kendabala opo u kwafele ovanhu. Ngeenge owa diinine oshinakuwanifwa shoye shipe, Jehova ote ku kwafele yo u kale u shi hole. — Omuud. 7:10.

17. Oshike tu na okudimbuluka shi na sha noinakuwanifwa oyo tu na paife?

17 Natu dimbuluke kutya okulongela Jehova otaku kalelele, ndele oinakuwanifwa oyo tu na paife oyopakafimbo. Mounyuni mupe, atushe otashi dulika tu ka pewe oinakuwanifwa ipe. Aleksey, oo tumbulwa pehovelo, okwa itavela kutya omalunduluko oo tae mu ningilwa paife otae mu longekidile onakwiiwa. Aleksey okwa ti: “Onda kala ndi shii kutya Jehova oko e li shili nonokutya ounyuni mupe oshinima shoshili, ashike omafimbo amwe onda li handi kala nda limbililwa. Paife onda ehena popepi naJehova nondi wete ounyuni mupe wa fa u li popepi elela.” (Oil. 2:25) Kashi na nee mbudi kutya otu na oinakuwanifwa ilipi, natu twikile okukala popepi naJehova. Ke na efiku e tu efe, ndele ponhele yaasho ote ke tu kwafela tu kale twa hafa eshi hatu kendabala ngaashi hatu dulu moilonga yaye, kashi na nee mbudi kutya openi. — Jes. 41:13.

EIMBILO 90 Twaafaneni omukumo

^ par. 5 Omafimbo amwe ovamwatate novamwameme ovo ve li moilonga yefimbo li yadi otashi dulika va fiye po oinakuwanifwa yavo, ile va pewe oinakuwanifwa imwe ipe. Oshitukulwa eshi otashi ka kundafana omashongo oo hava shakeneke nosho yo osho tashi dulu oku va kwafela va ikilile eenghalo dipe. Otashi ka kundafana yo osho vamwe tava dulu okuninga po opo ve va twe omukumo noku va yambidida, nosho yo omafinamhango oo taa dulu oku tu kwafela atushe tu ungaunge nomalunduluko.

^ par. 4 Shimwe vali, ovamwatate vahapu ngeenge va wanifa omido donhumba, ohava yandje po oinakuwanifwa yavo kovamwatate ovanyasha. Tala oshitukulwa “Ovakriste Ovanamido, Jehova okwa lenga oudiinini weni,” mOshungonangelo yaSeptemba 2018, nosho yo oshitukulwa “Kaleka po ombili yokomutima nonande eenghalo otadi lunduluka,” mOshungonangelo yaOktoba 2018.

^ par. 12 Ovakulunhuongalo vokeongalo oko va li eshi tava wanifa po oshinakuwanifwa shavo shikulu ove na okushanga omukanda wepopilo diva ngaashi tashi dulika, opo va dule okutwikila diva ve li ovakokolindjila, ovakulunhuongalo ile ovayakuliongalo.

^ par. 13 Tala oitukulwa ya pambafana “Help for Those Who Grieve,” mo-Awake! 2018, onomola 3.

^ par. 57 OMASHANGELO OMAFANO: Ovalihomboli va fininikwa va efe po oilonga youtumwa kondje yoshilongo shavo, notava lekele eongalo va nyika oluhodi.

^ par. 59 OMASHANGELO OMAFANO: Ovalihomboli ovo tuu ovo tava ilikana vehe na olufuwo kuJehova e va kwafele ve lididimikile omashongo oo va taalela eshi va shuna koshilongo shavo.

^ par. 61 OMASHANGELO OMAFANO: Jehova okwa kwafela ovalihomboli ovo va shune moilonga yefimbo li yadi. Ova kala tava longifa omalaka oo ve lihonga eshi va li moutumwa opo va kwafele ovanhu ovo ve uya moshitukulwa sheongalo lavo lipe.