1. Nyi yí na mìkando ji mɔ mìle agbe “le ŋkeke vɔvɔwo” mɛɔ?

EXWE 1914 godu yí woji eoa? Nɔ ahan yɔɔ, èle agbe “le ŋkeke vɔvɔwo mɛ” nɔ xexe vwin cɛ. (2 Tim. 3:1) Mì pleŋ se enujɔjɔ ciwo Yesu nu ɖɛ mɔ woavajɔ hwecɛnu. Wowo ɖewo yí nyi ahwawawa, ejutotui, nyigbanhunhunhun koɖo edɔ̀vɔnwo; ebuwo yí nyi mɔ esejimawamawa awukɔ gan yí woacikɔ yumɛ nɔ Yehowa sɛntɔwo. (Mt. 24:​3, 7-9, 12; Luiki 21:​10-12) Mìgbekpɔ amɛwo nɔkɔ agbe shigbe lé apostolo Pɔlu nui ɖɛ nɛ. (Kpɔ dakavi ci yí nyi “ Lé amɛwo nɔkɔ agbe do gbɛ.”) Mìwo ciwo yí nyi Yehowa sɛntɔwo kando ji mɔ mìle agbe “le ŋkeke vɔvɔnuwo” mɛ.​—Mishe 4:1.

2. Nyɔbiɔse ciwo mìɖo akpɔ ɖoŋci nɔɔ?

² Hwenu sugbɔ vayi so exwe 1914, eyi taɖo mìkando ji mɔ mìle agbe le vɔvɔnu nɔ “ŋkeke vɔvɔ” lɔwo. Ci xexe lɔ vɔvɔnu gogo sugbɔ ahan ɔ, ele mɔ mìakpɔ ɖoŋci nɔ nyɔbiɔse vevi ɖewo: Nyiwo yí ajɔ le vɔvɔnu nɔ “ŋkeke vɔvɔ” lɔwoɔ? Nyi yí Yehowa ji mɔ mìwo le wakɔ hwenu mìale te kpɔ enujɔjɔ ŋtɔ́woɔ?

3. Sɔ koɖo enyɔnuɖɛ ci yí le 1 Tɛsalonikitɔwo 5:​1-3 mɛ ɖe, axwa ci yí jukɔnwo adoɔ?

³ Hlɛn 1 Tɛsalonikitɔwo 5:​1-3. Pɔlu xo nuxu so ‘Yehowa ŋkeke’ nu. Le kpukpui cɛwo mɛɔ, ‘Yehowa ŋkeke lɔ’ hɛn susu yi hwenu ci yí atɔ ji so “Babiloni gangan”  ci yí nyi ŋsusɛnsɛnhawo pleŋ jijeje sɔyi vɔvɔnu nɔ Harmagedɔn lɔ. (Enyɔ. 16:​14, 16; 17:5) Nɔ jukɔnwo do “fafa koɖo vofamɛnɔnɔ” xwa ɖegbɔ zeɖeka yí “ŋkeke” cɛ atɔ ji. Hweɖewonuɔ, xexe mɛ cɛkpatɔwo zannɔ enyɔ cɛ hanciwo nɔ woxokɔ nuxu so lé wowɛ yí fafa le jukɔn ɖewo gblamɛ nu. * Vɔ “fafa koɖo vofamɛnɔnɔ” xwa ci nu Bibla xo nuxu so ato akpo. Nyi yí taɖoɔ? Ðo nɔ wotɔ axwa cɛ dodoɔ, amɛ sugbɔ abui mɔ xexeɛ mɛ cɛkpatɔwo tɛnŋ na xexe lɔ pleŋ vale vofamɛ nyao. Vɔ le nyɔnɔnwi mɛɔ, “xáxá gangan lɔ” atɔ ji “eyi gugu kpata ava wo ji zeɖekatɔntɔn.”​—Mt. 24:21.

4. (a) Nyiwo yí kpɔtɔ mìavakpɔ kudo “fafa koɖo vofamɛnɔnɔ” xwadodo lɔ nuɔ? (b) Nyi yí mìnya so nuɔ?

⁴ Mìnya nyɔ ɖewo so “fafa koɖo vofamɛnɔnɔ” xwadodo lɔ nu. Vɔ ŋɖewo li ciwo yí mìdenya o. Mìdenya enu ci yí ana woatɔ axwa lɔ dodo alo lé woadui do o. Yí mìdenya nɔ woado axwa lɔ zenɛniɖe alo axwa gangan ɖeka anyi woado zeɖeka o. Ðekpokpuiɖe ci anyiɔ, mìnya nyɔ cɛ: Mìdeɖo alɔn yí enyɔ cɛwo aflu mì yí mìabui mɔ xexeɛ mɛ cɛkpatɔwo atɛnŋ ana fafa anɔ xexeɛ mɛ o. Ewaɖeɔ, Bibla mɔ mìwo le nɔ zanŋte do axwa cɛ nu. Enyi jeshi ci yí adasɛ mɔ “Yehowa ŋkeke lɔ” atɔ ji!

5. Nyi yí 1 Tɛsalonikitɔwo 5:​4-6 nu mɔ mìwo le wa keŋ ale gbesɔsɔ nɔ “Yehowa ŋkeke lɔɔ”?

⁵ Hlɛn 1 Tɛsalonikitɔwo 5:​4-6. Amɛkanxlenyɔ Pɔlu tɔ nu enu ci mìɖo awa keŋ ale gbesɔsɔ nɔ “Yehowa ŋkeke lɔ.” Énu mɔ: “Mì de ɖo a le shigbe amɛ kpɛtɛwo ɛnɛ o. Mì de ɖo a le alɔnmɛ o. Mì ɖo a le zanŋte yí a kpɔ mìwoɖekiwo ji.” Le kpɔwɛ mɛ, mìɖo anɔ zanŋte nɔ mìŋgbedo nu politikinyɔwo mɛ alo anɔ akpa ɖe ji o. Nɔ mìdo nu yi mɛɔ, mìanyi “xexe lɔ tɔ.” (Ʒan 15:19) Mìnya mɔ Mawu Fyɔɖuxu lɔ ɖekɛ kpaŋ yí ana xexe lɔ akpɔ fafa.

6. Nyi mìji mɔ mìakpedo mɛbuwo nu nɔ woawaɔ, yí nyi yí taɖoɔ?

⁶ Mìwoŋtɔwo mìanɔ zanŋte, vɔ mìagbekpedo mɛbuwo nu nɔ wowo can anɔ zanŋte do enu ciwo Bibla nu mɔ, woavajɔ le xexeɛ mɛ nu. Mìɖo aɖo ŋwi mɔ nɔ efunkpekpe gangan lɔ tɔ jiɔ, mɛ ciwo dejeshi Yehowa ɖɛ sa datɛnŋ asin o; ɖo gamɛ yi. Eyi taɖo kakacɛ yí ele veviɖe mɔ mìadra eŋɛnywi lɔ! *

7. Nyi Yehowa ji mɔ mìwo le wa kakacɛɔ?

⁷ Le hwenu nyɛkuin ci yí kpɔtɔ gbɔxwe “Yehowa ŋkeke lɔ” atɔ jiɔ, Yehowa ji mɔ  mìwo le wa sugbɔ le eŋɛnywidradradɔ lɔ mɛ. Mìɖo awanɔ “[sugbɔ] doji tɛgbɛɛ le Mawu dɔwawawo mɛ.” (1 Kor. 15:58) Yesu nu enu ci mìawa ɖɛ. Ci exokɔ nuxu so enu gangan ciwo pleŋ ajɔ le ŋkeke kpɛtɛkpɛtɛ lɔwo mɛ nuɔ, énu kpi mɔ: “Wo ɖo a do Eŋɛnywi lɔ nɔ jukɔn lɔwo pleŋ [doŋkɔ].” (Maki 13:​4, 8, 10; Mt. 24:14) Bui kpɔ: hweɖekpokpuinu ci àyi kunuɖegbeɔ, eɔ can èna yí Bibla mɛ nyɔnuɖɛ cɛ vavamɛ.

8. Lé Fyɔɖuxu ŋɛnywidradradɔ lɔ kpɔtɔ yikɔ ŋkɔ doɔ?

⁸ Lé eŋɛnywidradradɔ lɔ yikɔ ŋkɔ doɔ? Mɛ ciwo wodranɔ Fyɔɖuxu ŋɛnywi lɔ nɔ sukɔgbɔ doji xweshiaxwe. Le kpɔwɛ mɛ, kpɔ lé eŋɛnywidratɔwo sugbɔ doji le ŋkeke vɔvɔɛ lɔwo mɛ le xexeɛ pleŋ mɛ ɖa. Le xwe 1914 mɛɔ, eŋɛnywidratɔ 5 155 yí li le eju 43 mɛ. Vɔ egbɛɔ, eŋɛnywidratɔwo wu miliɔn 8 koɖo fan le eju 240 mɛ! Gan mìwo dɔ lɔ devɔ hɔɖo o. Mìɖo akpɔtɔ adranɔ Mawu Fyɔɖuxu lɔ mɔ yiɖekɛ kpaŋ yí akpɔ xexeɛ mɛ cukaɖawo pleŋ gbɔ.​—Eha. 145:​11-13.

9. Nyi yí taɖo mìɖo akpɔtɔ adranɔ Fyɔɖuxu ŋɛnywi lɔɔ?

⁹ Mìakpɔtɔ adrakɔ Fyɔɖuxu ŋɛnywi lɔ keke ana nɔ hwenu Yehowa amɔ yi le nɔ ahan. Hwenu nɛni yí kpɔtɔ nɔ amɛwo yí woavajeshi Yehowa Mawu koɖo Yesu Kristo ɖɛɔ? (Ʒan 17:3) Mìdenya o. Vɔ mìnya mɔ “mɛ ciwo shi yí eji nɔnɔmɛ nywi le nɔ agbe mavɔ kpɔkpɔ” akpɔtɔ avakɔ nyɔnɔnwi lɔ mɛ keke ana nɔ hwenu efunkpekpe gangan lɔ atɔ ji. (Edɔ. 13:​48, nwt) Lé mìawɛ akpedo mɛ cɛ hanciwo nu gbɔxwe gamɛ ajiɔ?

10. Lé Yehowa kpekɔdo mì nu nɔ mìakpla nyɔnɔnwi lɔ amɛwo doɔ?

¹⁰ Yehowa to yi habɔbɔ lɔ ji yí nakɔ nu ciwo pleŋ mìʒan yí akpla nyɔnɔnwi lɔ amɛwo. Le kpɔxwɛ mɛ, mìxɔnɔ kpla kwɛshila ɖeshiaɖe le kwɛshila dodomɛ bɔbɔwo mɛ. Bɔbɔ cɛwo kpenɔdo mì nu yí mìnyanɔ enyɔ ci mìanu le yiyi ŋkɔtɔ koɖo trɔtrɔyiwo mɛ. Bɔbɔ lɔwo gbekplanɔ mì lé mìawa Bibla nukplakplawo do. Yehowa habɔbɔ lɔ gbena mìɖo enu vovovowo le mìwo Nukplakpla dɔwanu dakavi lɔ mɛ. Enu cɛwo kpenɔdo mì nu yí . . .

•   mìtɔnɔ seŋ kankan koɖo amɛwo,

• mìdranɔ eŋɛnywi lɔ yí evivinɔ nɔ amɛwo,

• mìdonɔ ŋsɛn amɛwo nɔ woaji mɔ yewoakpla Bibla doji,

• mìkplanɔ nyɔnɔnwi lɔ Bibla nukplaviwo,

• mìyɔnɔ eɖesɔlemɛtɔwo nɔ woava Fyɔɖuxuxɔ mɛ alo ayi mìwo siti ji.

Le nyɔnɔnwi mɛ, nɔ mìɖo dɔwanu lɔwoɔ, desun o. Mìɖo azan wo. * Le kpɔwɛ mɛ, nɔ èkan seŋ koɖo eɖesɔlemɛtɔ ɖe keŋ yí na trakti alo enyɔdrawema ɖe yiɔ, atɛnŋ ahlinkɔ keke ana nɔ hwenu àtrɔ yi gbɔ. Mìwoŋtɔwo gbannɔamɛji enyi mɔ mìawanɔ sugbɔ le Fyɔɖuxu ŋɛnywidradradɔ lɔ mɛ wleci ɖeshiaɖe lé mìakpe ji do.

11. Nyi yí taɖo wowa Ɛntɛnɛti ji Bibla nukplakplawoɔ?

¹¹ Kpɔwɛ bu ci yí dasɛ lé Yehowa kpekɔdo amɛwo nu nɔ woakpla nyɔnɔnwi lɔ yí nyi Ɛntɛnɛti ji Bibla nukplakpla ciwo yí le jw.org^® ji. Nyi yí taɖo wowa enukplakpla cɛwoɔ? Ðo wleci ɖeshiaɖe le  xexeɛ pleŋ mɛɔ, amɛ nɛniɖe jikɔ Bibla nukpakplawo le Ɛntɛnɛti ji. Enukplakpla ciwo yí le mìwo siti ji atɛnŋ akpedo mɛ cɛwo nu yí woatɔ nu kplakpla so nyɔnɔnwi ci yí le Mawu Nyɔ lɔ mɛ nu. Taŋfuin mɛ ciwo mìxonɔ nuxu nɔ domɛtɔ ɖewo tɛnŋ vɔnkɔ nɔ Bibla nukplakpla. Nɔ ahan yɔ nɛɔ, dasɛ akpaxwe cɛ nɔ wo le mìwo siti lɔ ji alo nasɔ ekadodo (lien) ci ji woato akpɔ nukplakpla lɔwo ɖaɖa wo. * Alo dasɛ enukplakpla lɔwo nɔ wo le egbe ci wose mɛ.

12. Nyi yí mɛɖe atɛnŋ akpla le Ɛntɛnɛti ji Bibla nukplakplawo mɛɔ?

¹² Mìwo Ɛntɛnɛti ji Bibla nukplakpla lɔwo gbeje nyɔta cɛwo mɛ: “Bibla koɖo yi Ŋwlɛntɔ,” “Amɛ vevi ciwo nu Bibla xo nuxu so” koɖo “Mɔkpɔkpɔ Ŋɛdu ci yí le Bibla mɛ.” Le nyɔta cɛwo mɛɔ, amɛwo akpla:

• Lé Bibla atɛnŋ akpedo amɛ nu do

• Mɛ ci Yehowa, Yesu koɖo mawudɔlawo nyi

• Enu ci yí taɖo Mawu wa agbetɔwo

• Enu ci yí taɖo efunkpekpe koɖo nuvɔnwo li

Enukplakpla lɔwo gbexo nuxu so lé Yehowa . . .

• agu efunkpekpe koɖo eku do,

• afɔn amɛ kukuwo va agbe do, koɖo

• lé asɔ Mawu Fyɔɖuxu lɔ ɖɔli agbetɔ cɛkpakpa ciwo yí desun ŋɖe ji o do.

13. Ɛntɛnɛti ji nukplakplawo ɖɔli toto ci wowa nɔ Bibla nukplakplaa? Ðe mɛ.

¹³ Ɛntɛnɛti ji nukplakpla cɛwo deɖɔli toto ci wowa nɔ Bibla nukplakpla o. Yesu na mɔnukpɔkpɔ mì mɔ mìwo le ɖo nukplaviwo. Wowa ɛntɛnɛti ji nukplakpla lɔwo nɔ ɖesɔlemɛtɔwo ato wo ji yí akpɔ jijɔ so wo nu keŋ aji mɔ yewoagbekpla enu sugbɔ doji. Taŋfuin ecɛ ana woalɔn yí woatɔ Bibla kplakpla koɖo wo. Le vɔvɔnu nɔ nukplakpla ɖeshiaɖeɔ, mɔnukpɔkpɔ sun enuhlɛntɔ lɔ shi nɔ abiɔ mɔ mɛɖe le va kpla Bibla koɖo ye. Ŋkeŋke le mìwo siti lɔ jiɔ, amɛ 230 han le xexeɛ pleŋ mɛ yí biɔnɔ mɔ wo le va kpla Bibla koɖo yewo! Edasɛ mɔ Bibla kplakpla koɖo mɛɖekaɖeka le veviɖe!

14. Sɔ koɖo emɔdasɛnamɛ Yesu tɔ ciwo yí woŋwlɛn do Matie 28:​19, 20 mɛ ɖe, nyi yí mìjenɔ agbla mɔ mìawa lé mìakpe ji doɔ, yí nyi yí taɖoɔ?

¹⁴ Hlɛn Matie 28:​19, 20. Nɔ mìwakɔ  Bibla nukplakplawoɔ, mìɖo ate kpɔ awa ci ji mìakpe keŋ ‘aɖo nukplaviwo. Mìakpla enu wo nɔ woawanɔ do enu ciwo pleŋ yí Yesu dɔ mì ji.’ Mìɖo akpedo amɛwo nu nɔ woamɔŋje enu ci yí taɖo ele veviɖe mɔ woasɛn Yehowa keŋ anɔ yi Fyɔɖuxu lɔ kpaxwe. Yi gɔnmɛ yí nyi mɔ mìate kpɔ ado ŋsɛn amɛwo nɔ woasɔ nyɔnɔnwi lɔ wa wowo tɔ, awa do enu ciwo wokpla ji yí asɔ wowo gbe na Yehowa keŋ awa ʒinʒindoshimɛ. Ecɛ ɖekɛ wawa yí ana woaci agbe le Yehowa ŋkeke lɔ ji.​—1 Piɛ 3:21.

15. Nyi yí mìdakpɔtɔ awanɔɔ, yí nyi yí taɖoɔ?

¹⁵ Shigbe lé mìnui le tɔtɔmɛ nɛɔ, hwenu nyɛkuin yí kpɔtɔ yí woagu xexe vwin cɛ. Eyi taɖo mìdatɛnŋ akpɔtɔ akplakɔ Bibla koɖo mɛ ciwo yí gbe mɔ yewodatrɔ Kristo nukplaviwo o. (1 Kor. 9:26) Mìwo dɔ lɔ ʒan kpata! Ekpɔtɔ amɛ sugbɔ yí mìadra Fyɔɖuxu ŋɛdu lɔ nɔ gbɔxwe gamɛ ayi.

16. Sɔ koɖo Enyɔdasɛ 18:​2, 4, 5, 8 ɖe, nyi mì pleŋ ɖo awaɔ? (Kpɔ gɔnmɛnuŋwlɛnŋwlɛn lɔ hɛnnɛ.)

¹⁶ Hlɛn Enyɔdasɛ 18:​2, 4, 5, 8. Kpukpui cɛwo nu enubu ci Yehowa ji mɔ ye sɛntɔwo le wa. Kristotɔ adodwiwo pleŋ ɖo ana vovototo ci yí le wo koɖo Babiloni Gangan lɔ gblamɛ akpɔtɔ azenɔ gbajɛɛ. Taŋfuin Bibla nukplavi ɖe nɔ ŋsusɛnsɛnha ɖe mɛ vayi gbɔxwe yí vakpla nyɔnɔnwi lɔ. Étɛnŋ yinɔ sɛnsɛn lɔ keŋ yí wanɔ sɛnsɛndɔ ɖewo sa. Alo étɛnŋ nanɔ ho sɔ kpenɔdo sɛnsɛnha lɔ nu. Eyi taɖo gbɔxwe aje anyi eŋɛnywidratɔ mawaʒinʒindoshimɛɔ, éɖo aso ekacacawo pleŋ koɖo ŋsusɛnsɛnha lɔ. Éɖo aŋwlɛn lɛta ɖaɖa sɛnsɛnha lɔ alo eha ɖekpokpui ci yí ca ka koɖo Babiloni Gangan lɔ yí anu nɔ wo mɔ yedegbenyi wowo hamɛvi o. *

17. Edɔ ci hanwo yí Kristotɔwo ɖo agbeɔ, yí nyi yí taɖoɔ?

¹⁷ Kristotɔ adodwi ɖo anya wawa nɔ edɔ ci ewakɔ ŋgbeca ka koɖo Babiloni Gangan lɔ o. (2 Kor. 6:​14-17) Le kpɔwɛ mɛ, dawa dɔ nɔ cɔci ɖe o. Gbesɔ kpe ni, nɔ Kristotɔ ɖe wakɔ dɔ le dɔwaxu ɖe yí ŋsusɛnsɛnha ɖe vadɔ dɔ dɔwaxu lɔ, shigbe exɔcucudɔ nɛɔ, denyi eyi awa sugbɔ le mɛ o. Vɔ nɔ yiŋtɔ dɔwaxu yɔɔ, kankandoji li mɔ date kpɔ mɔ yeaxɔ edɔ alo awa ŋɖe ci yí ca ka koɖo Babiloni Gangan lɔ o. Nyi yí taɖo enyɔ cɛ le veviɖe nɔ mì ahan ɔ? Ðo mìdeji mɔ mìado alɔ edɔ  koɖo nuvɔn ciwo habɔbɔ ciwo yí xo ɖyi le ŋmɛ nɔ Mawu wakɔ mɛ o.​—Ezai 52:11. *

18. Lé nɔviŋsu ɖeka ɖui koŋ yí wa do Bibla gɔnmɛɖosewo ji le yi dɔmɛ doɔ?

¹⁸ Exwe ɖewo vayiɔ, exɔcucujikpɔtɔ ɖeka yɔ hamɛmɛshinshin ɖeka ci yí nyi kapita nɔ ava wa dɔ kleŋ le cɔcixɔ ɖeka ci yí le eju lɔ mɛ nu. Exɔcucujikpɔtɔ lɔ nya mɔ nɔviŋsu lɔ nunɔ tɛgbɛɛ mɔ yedawa dɔ nɔ cɔci ɖe o. Vɔ ecɛyɛɔ, exɔcucujikpɔtɔ lɔ dekpɔ mɛɖe nɔ edɔ lɔ o. Ci enyi ahan can ɔ, nɔviŋsu lɔ ɖui koŋ mɔ yedada le Bibla gɔnmɛɖosewo ji o yí gbe dɔ lɔ. Le kwɛshila ci yí kplɔɛ do mɛɔ, enyɔdrawema ɖeka dasɛ foto ci mɛ kapita bu le yí ekankɔ acisoga do cɔcixɔ lɔ nu. Nɔ mìwo nɔvi lɔ dewa do Bibla gɔnmɛɖɔsewo ji saɔ, taŋfuin eyi ale foto lɔ mɛ. Kpɔ lé ecɛ atɛnŋ axo ɖyi ŋkɔ ni le yi kpena Kristotɔwo gbɔ ɖa! Gbekpɔ lé awa nɔ Yehowa do ɖa.

19-20. (a) Nyi mìkplaɔ? (b) Nyiwo yí kpɔtɔ mìakplaɔ?

¹⁹ Sɔ koɖo Bibla nyɔnuɖɛwoɔ, “fafa koɖo vofamɛnɔnɔ” xwadodo lɔ yí anyi enu gangan ci yí ajɔ le xexeɛ mɛ sabaɖe yɛ. Akpe nɔ Yehowa mɔ ékpla nu mì yí mìnya mɔ jukɔnwo datɛnŋ ana yí fafa ŋtɔŋtɔ ani ɖaa o. Nyi mìɖo awa gbɔxwe enujɔjɔ cɛ koɖo gugu kpata ci yí akplɔɛ do avaɔ? Yehowa ji mɔ mìwo le wa sugbɔ le Fyɔɖuxu ŋɛdu lɔ dradra mɛ yí aje agbla aɖonɔ nukplaviwo doji. Le gaxoxo lɔ ke mɛɔ, mìɖo anɔ azɔge nɔ ŋsusɛnsɛnhawo pleŋ. Yi gɔnmɛ yí nyi mɔ mìdagbenyi Babiloni Gangan lɔ hamɛvi alo awa dɔ ɖe ci yí ca ka koɖi o.

²⁰ Enujɔjɔ buwo akplɔɛ do le vɔvɔnu nɔ “ŋkeke vɔvɔ” lɔwo. Nubuwo gbeli Yehowa ji mɔ mìwo le wa hɛnnɛ. Nyiwo yɔɔ, yí lé mìawɛ adra do nɔ enu ciwo pleŋ ajɔ le majinjinɖe mɛɔ? Mìakpɔ wo le nyɔta ci yí gbɔgbɔ mɛ.