Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

OSHITUKULWA SHOKUKONAKONWA 44

Natu pange oukaume wopofingo paife, ofimbo exulilo inali uya

Natu pange oukaume wopofingo paife, ofimbo exulilo inali uya

“Kaume oku na ohole alushe.” — OMAYEL. 17:17.

EIMBILO 101 Natu longeni moukumwe

EXUKU LOSHITUKULWA *

Ohatu ka kala twa pumbwa ookaume kashili pefimbo ‘loudjuu munene’ (Tala okatendo 2) *

1-2. She likolelela ku 1 Petrus 4:7, 8, oshike tashi tu kwafele tu ungaunge nomaupyakadi?

ESHI hatu ehene elela popepi ‘nomafiku axuuninwa,’ otashi dulika tu shakeneke omaudjuu. (2 Tim. 3:1) Pashihopaenenwa, konima eshi pa ningwa oshikonga shomahoololo moshilongo shimwe muAfrica kouninginino, opa li pa holoka omapiyaano nosho yo omaponokelo. Oule weemwedi di dulife puhamano, ovamwatate novamwameme kava li va manguluka okweenda molwaashi osha li sha nyika oshiponga. Oshike sha li she va kwafela opo ve lididimikile onghalo oyo idjuu? Vamwe ova li va tembukila momaumbo ovamwatate ovo ve li koitukulwa oyo ya amenwa. Omumwatate umwe okwa ti: “Monghalo ya tya ngaho onda li nda pandula molwaashi ondi na ookaume. Otwa li twa dula okutwaafana omukumo.”

2 Eshi ‘omahepeko manene’ ile tu tye oudjuu munene tau ka hovela, ohatu ka kala twa hafa ngeenge otu na ookaume ovo ve tu hole. (Eh. 7:14) Onghee osha fimana okupanga oukaume paife. (Lesha 1 Petrus 4:7, 8.) Ohatu dulu okulihonga shihapu koshimoniwa shaJeremia, oo a li a kwafelwa kookaume kaye pefimbo olo la tetekela ehanauno laJerusalem. * Ongahelipi hatu dulu okuhopaenena Jeremia?

OSHO HATU LIHONGO MOSHIHOPAENENWA SHAJEREMIAE

3. (a) Oshike sha li sha ningifa Jeremia ehe litukule ko kovanhu vakwao? (b) Jeremia okwa li a hololela shike hamushanga waye Baruk, noshidjemo osha li shike?

3 Oule womido 40 ile di dulife po, Jeremia okwa kala mokati kovanhu ovo vehe fi ovadiinini, mwa kwatelwa ovashiinda nosho yo tashi dulika ovapambele vaye ovo va li hava kala modoolopa omo ha di yaAnatot. (Jer. 11:21; 12:6) Ashike ka li e litukula ko kuvo. Ponhele yaasho, okwa li a lombwela hamushanga waye Baruk omaliudo aye; nafye otu shii yo nghee a li e udite. (Jer. 8:21; 9:1; 20:14-18; 45:1) Ohatu dulu okufika pexulifodiladilo kutya eshi Baruk a li ta shange ehokololo laJeremia, ova li va panga oukaume wopofingo nova fimanekafana. — Jer. 20:1, 2; 26:7-11.

4. Jehova okwa li a pula Jeremia a ninge shike, noshinakuwanifwa osho osha pameka ngahelipi ekwatafano laJeremia naBaruk?

4 Oule womido dihapu, Jeremia okwa li a londwela nouladi oshiwana shOvaisrael kombinga yaasho sha li pokuningilwa Jerusalem. (Jer. 25:3) Oshikando shaxuuninwa eshi Jehova a li ta ladipike oshiwana shaye shi lidilulule, okwa li a lombwela Jeremia a shange omalondwelo oo momushangwatonywa. (Jer. 36:1-4) Eshi Jeremia naBaruk va li tava longele kumwe va wanife po oshinakuwanifwa osho va pewa kuKalunga, osho tashi dulika sha kwata oule weemwedi donhumba, osha yela kutya eenghendabala davo detwomukumo oda li da pameka eitavelo lavo.

5. Baruk okwa ulika ngahelipi kutya okwa li kaume kaJeremia kopofingo?

5 Konima eshi va mana okushanga omushangwatonywa oo, Jeremia okwa li e lineekelela kaume kaye Baruk oshinakuwanifwa shokutwala etumwalaka olo kovanhu. (Jer. 36:5, 6) Baruk okwa li a wanifa po oshinakuwanifwa shaye sha kwata moiti nouladi. Jeremia oku na okukala a li e udite etumba eshi Baruk a ya koshihale shotembeli, ndele ta leshele ovanhu etumwalaka olo li li momushangwatonywa. (Jer. 36:8-10) Konima eshi omalenga aJuda a uda osho Baruk a ninga, okwe mu pula e uye opo e a leshele omushangwatonywa oo mokule. (Jer. 36:14, 15) Omalenga okwa li a tokola oku ka lombwela ohamba Jehoiakim osho Jeremia a popya. Opo nee okwa lombwela Baruk a ti: ‘Indeni nye naJeremia mu ka hondame, paha kale nande umwe a shiive apa mu li.’ (Jer. 36:16-19) Osho kasha li tuu omayele mawa!

6. Jeremia naBaruk ova li ve linyenga ngahelipi eshi va li va taalela omapataneko?

6 Ohamba Jehoiakim oya li ya twiyaukila noya li ya xwika po omushangwatonywa, ndele tai yandje elombwelo opo Jeremia naBaruk va mangwe po. Ashike Jeremia ka li a shuna omutwe moipeta. Okwa kufa omushangwatonywa umwe, ndele te u pe Baruk, ndele te mu lombwele a shange “eendjovo adishe odo dotete, da li momushangwatonywa winya wotete wa xwikwa po kuJehoiakim, ohamba yaJuda.” — Jer. 36:26-28, 32.

7. Oshike tashi dulika sha li sha holoka po eshi Jeremia naBaruk va li tava longele kumwe?

7 Luhapu ovanhu ovo tave lididimikile oudjuu pamwe ohava kala ve na ekwatafano la kola. Jeremia naBaruk ove na okukala va li ve na ekwatafano la kola eshi va li tava longele kumwe mokushangulula omushangwatonywa, oo wa li wa xwikwa po kohamba ikolokoshi Jehoiakim. Oshihopaenenwa shovalumenhu ovo vavali ovadiinini otashi tu hongo shike?

LOMBWELA KAUME KOYE OSHO TO DILADILA NANGHEE U UDITE

8. Oshike tashi dulika shi tu imbe tu pange oukaume navamwe, nomolwashike tuhe na okusholola?

8 Otashi dulika tu mone shidjuu okulombwela vamwe nghee tu udite, molwaashi tashi dulika umwe a li e tu udifa nai monakudiwa. (Omayel. 18:19, 24) Ile otashi dulika tu kale tu udite kutya katu na efimbo neenghono dokupanga oukaume naumwe. Onghee hano, ino sholola. Ngeenge otwa hala ovamwatate ve tu yambidide eshi tu li momaudjuu, otwa pumbwa okukala twe ve lineekela moinima aishe paife. Nonghedi ya fimana omo hatu dulu oku shi ninga, omoku va lombwela osho hatu diladila nanghee tu udite, naasho otashi ke tu kwafela tu pange oukaume wopofingo. — 1 Pet. 1:22.

9. (a) Jesus okwa ulika ngahelipi kutya okwa li e lineekela ookaume kaye? (b) Ongahelipi okupopya mwa mangulukilafana tashi dulu okupameka ekwatafano loye navamwe? Yandja oshihopaenenwa.

9 Jesus okwa ulika kutya okwa li e lineekela ookaume kaye eshi a li ha popi navo a manguluka noihe va holeke sha. (Joh. 15:15) Ohatu dulu oku mu hopaenena mokulombwela ookaume ketu oinima oyo hai tu hafifa, oisho yetu nosho yo oinima oyo hai tu udifa nai. Ngeenge owa pwilikine noukeka eshi umwe ta popi naave, otashi dulika u ka mone kutya omadiladilo eni, omaliudo nosho yo omalalakano eni okwa faafana. Natu ka konakoneni oshihopaenenwa shaCindy, omumwameme womido 20 nasha. Okwa li a panga oukaume naMarie-Louise, omumwameme omukokolindjila womido 60 nasha. Cindy naMarie-Louise ohava longo pamwe moukalele ongula yEtine keshe nohava popi va mangulukilafana kombinga yoinima ya yoolokafana. Cindy okwa ti, “Ohandi hafele eenghundafana domoule nookaume molwaashi ohashi kwafele nge ndi va shiive noku va uda ko nawa.” Ngeenge ovanhu ohava popi va mangulukilafana, ohashi pameke oukaume wavo. Ngaashi Cindy, ngeenge owa kala ho popi navamwe wa manguluka, otashi ka pameka oukaume weni. — Omayel. 27:9.

OKULONGELA KUMWE

Ookaume kashili ohava longo pamwe moukalele (Tala okatendo 10)

10. She likolelela kOmayeletumbulo 27:17, oidjemo ilipi hatu ka mona ngeenge hatu longo pamwe novamwatate?

10 Ngaashi twa mona moshimoniwa shaJeremia naBaruk, ngeenge hatu longo pamwe novaitaveli vakwetu nokumona omaukwatya avo mawa, ohatu lihongo kuvo nokweehena popepi navo. (Lesha Omayeletumbulo 27:17.) Pashihopaenenwa, oho kala u udite ngahelipi ngeenge kaume koye ta popile nouladi eitavelo laye moukalele, ile ta popi tashi di komutima kombinga yaJehova nosho yo omalalakano aye? Otashi dulika u kale u udite wa ehena popepi elela naye.

11-12. Yandja oshihopaenenwa sha nghee okuudifa pamwe hashi pameke oukaume wetu.

11 Natu ka konakoneni oimoniwa yopavali oyo tai ulike nghee okulonga moukalele haku kwafele ovanhu va longele kumwe. Adeline, omumwameme womido 23, okwa li a pula kaume kaye Candice, va ka longe pamwe koshitukulwa oko ihaku longwa luhapu. Adeline okwa ti: “Otwa li twa hala okuudifa nouladi nokutyapula oukalele. Otwa li twa pumbwa etwomukumo opo tu dule okulongela Jehova ngaashi hatu dulu.” Okulongela kumwe okwe va kwafela ngahelipi? Okwa weda ko a ti: “Efiku keshe otwa li hatu kundafana nghee tu udite, nghee twa tuwa omukumo koimoniwa oyo twa mona, nanghee Jehova a li te tu wilike moilonga yaye. Atushe otwa li hatu hafele eenghundafana domoule notwa dula okushiivafana nawanawa shi dulife nale.”

12 Laïla naMarianne, ovamwameme vavali inava hombolwa vokuFrance, ova li va ka udifila koBangui, oshilandopangelo shOrepublika yaAfrika loPokati, oule woivike itano. Laïla okwa ti: “Fye naMarianne otwa mona oixuna ya ileni mu tale, ashike ekwatafano nohole yashili oye tu kwafela tu pameke oukaume wetu. Onda hovela okukala ndi hole Marianne eshi nda mona nghee ta ikilile eenghalo, ovanhu vomoshitukulwa noku na ondjungu moukalele.” Ino pumbwa okutembukila koshilongo shimwe opo u mone omauwa a tya ngaho. Efimbo keshe to longo moshitukulwa sheni novamwatate novamwameme, oho mono omhito yoku va shiiva nawa nokupameka oukaume weni.

YANDJA ELITULEMO KOMAUKWATYA MAWA OVAMWAXO NOKU VA DIMINA PO

13. Oupyakadi ulipi tashi dulika u holoke po ngeenge hatu longo pamwe nookaume ketu?

13 Luhapu ngeenge hatu longo pamwe nookaume ketu ihatu didilike ashike okudula kwavo, ndele ohatu didilike yo nomaunghundi avo. Oshike tashi dulu oku tu kwafela tu ungaunge neshongo olo? Natu tale vali koshihopaenenwa shaJeremia. Oshike sha li she mu kwafela a yandje elitulemo komaukwatya mawa ovanhu vakwao ponhele yokuyandja elitulemo komapuko avo?

14. Jeremia okwe lihonga shike kombinga yaJehova, naasho oshe mu kwafela ngahelipi?

14 Jeremia oye a shanga embo olo le mu lukilwa, notashi dulika oye a shanga Eehamba do 1 nee 2. Kape na omalimbililo kutya oshinakuwanifwa osho osha li she mu kwafela a mone nghee Jehova ha ulikile ovanhu ovalunde onghenda. Pashihopaenenwa, eshi ohamba Ahab ya li ye lidilulula koilonga yayo ii, Jehova okwa li e lialuluka opo aha hanaune po oukwaneumbo waye. (1 Eeh. 21:27-29) Sha faafana, Jeremia okwa li e shii kutya oilonga ii yaManasse oya udifa nai Jehova i dulife ei ya longwa kuAhab. Ashike nande ongaho, eshi Manasse e lidilulula, Jehova okwa li e mu dimina po. (2 Eeh. 21:16, 17; 2 Omaf. 33:10-13) Omahokololo oo okwa kwafela Jeremia a hopaenene elididimiko laKalunga nosho yo onghenda yaye eshi ta ungaunga nookaume kaye. — Eps. 103:8, 9.

15. Ongahelipi Jeremia a li a ulika elididimiko la fa laJehova eshi Baruk a li a piyaanekwa?

15 Diladila kunghee Jeremia a li e udite eshi Baruk omulongi pamwe naye a li a piyaanekwa ofimbo a li ta wanifa po oshinakuwanifwa shaye. Jeremia ka li a fika diva pexulifodiladilo kutya Baruk ita ka lundulula, ndele okwa li e mu kwafela nopehe na oku mu lila okafima koluko shi na sha nelondwelo laKalunga. (Jer. 45:1-5) Oilihongomwa ilipi hatu lihongo mehokololo olo?

Ookaume kashili ohava diminafana po tashi di komutima (Tala okatendo 16)

16. Ngaashi sha ulikwa mOmayeletumbulo 17:9, oshike tu na okuninga opo tu kaleke po oukaume wetu navamwe?

16 Paulelalela, katu na okukala alushe twa teelela ovamwatate novamwameme va kale ihava ningi omapuko. Onghee hano, ngeenge twa pange oukaume naumwe, otwa pumbwa okulonga noudiinini opo tu kaleke po oukaume wa tya ngaho. Ngeenge ookaume ketu ova ningi omapuko, otwa pumbwa oku va pa omayele a kanghamena kEendjovo daKalunga. (Eps. 141:5) Nongeenge ove tu udifa nai, otu na oku va dimina po. Konima eshi twe va dimina po, katu na oku va dimbulukifa ile okulombwela vamwe shi na sha nomapuko oo va ninga monakudiwa. (Lesha Omayeletumbulo 17:9.) Osha fimana unene eshi tu li momafimbo aa madjuu okuyandja elitulemo koinima oyo tai pameke ovamwatate novamwameme ponhele yokuyandja elitulemo komaunghundi avo. Ngeenge otwa ningi ngaho, ohatu ka pameka oukaume wetu navo nosha fimana okuninga ngaho paife, molwaashi ohatu ka pumbwa ookaume poudjuu munene.

ULIKA OHOLE I NA OUDIININI

17. Ongahelipi Jeremia a ulika kutya oku li kaume kashili pefimbo loudjuu?

17 Eenghatu odo omuprofeti Jeremia a li a katuka, oda ulika kutya oku li kaume kashili pefimbo loudjuu. Pashihopaenenwa, konima eshi Ebed-Melek, elenga lomomhangu, a xupifa Jeremia aha file mondungu, Ebed-Melek okwa li a tila omalenga oshilando e mu ningile owii. Eshi Jeremia a uda kombinga yaasho, ka li e shi mwenena, ta diladila ngeno kutya kaume kaye Ebed-Melek ote ke lididimikila onghalo oyo. Nonande Jeremia okwa li modolongo, okwa li a ninga ngaashi ta dulu opo a lombwele kaume kaye Ebed-Melek shi na sha nomaudaneko aJehova taa hekeleke. — Jer. 38:7-13; 39:15-18.

Ookaume kashili ohava kwafele ovamwaxe ngeenge ve li momhumbwe (Tala okatendo 18)

18. She likolelela kOmayeletumbulo 17:17, oshike tu na okuninga po ngeenge kaume ketu ta piti meenghalo didjuu?

18 Kunena, ovamwatate novamwameme ova taalela omashongo e lili noku lili. Pashihopaenenwa, vahapu ohava hangwa koiponga yopaushitwe ile oyo hai etifwa kovanhu. Ngeenge osho osha ningwa, vahapu vomufye ohatu dulu okutambula ko ovamwatate ve uye va kale hava di momaumbo etu. Vamwe otava dulu okukwafela pashimaliwa. Ashike atusheni ohatu dulu okupula Jehova a kwafele ovamwatate novamwameme ovo. Ngeenge otwa didilike kutya omumwatate ile omumwameme okwa teka omukumo, otashi dulika tuha shiive osho tu na okutya ile okuninga. Ashike atushe ohatu dulu okukwafela, okukonga efimbo tu kale pamwe nookaume ketu, nokupwilikina kuvo nolukeno. Ohatu dulu yo oku va leshela omushangwa tau hekeleke oo tu hole unene. (Jes. 50:4) Osho sha fimanenena oshosho kutya oto dulu okuyandja ekwafo kookaume koye ngeenge ve ku pumbwa. — Lesha Omayeletumbulo 17:17.

19. Ongahelipi okupanga oukaume wa kola paife tashi ke tu kwafela monakwiiwa?

19 Natu kale twa tokola okupanga nokukaleka po oukaume wa kola novamwatate novamwameme paife. Omolwashike sha fimana okuninga ngaho? Omolwaashi ovatondi vetu otava ka kendabala oku tu tukaula noipupulu nosho yo nomitotolombo davo. Otava ka kendabala oku tu ningifa tu efe po okulineekela nokuyambidida ovamwatate. Ashike itava ka pondola. Itava dulu oku tu ningifa tu efe po okukala tu hole ovamwatate. Kape na osho tava dulu okuteya po nasho oukaume oo tu na. Paulelalela, oukaume oo itau kala po ashike fiyo opexulilo lounyuni ou, ndele otau kala po fiyo alushe.

EIMBILO 24 Ileni komhunda yaJehova

^ par. 5 Eshi exulilo tali ehene popepi, otwa pumbwa okupameka ekwatafano letu novaitaveli vakwetu. Moshitukulwa eshi, ohatu ka konakona kutya oshike hatu lihongo moshimoniwa shaJeremia. Ohatu ka konakona yo nghee okupanga oukaume paife tashi ke tu kwafela momafimbo madjuu.

^ par. 2 Oiningwanima oyo i li membo laJeremia inai shangwa melandulafano.

^ par. 57 OMASHANGELO OMAFANO: Oiningwanima tai ulike osho tashi dulika shi ka ningwe po pefimbo ‘loudjuu munene’  monakwiiwa.  Ovamwatate novamwameme va ongala pamwe meumbo lomumwatate.Va dula okuhekelekafana pefimbo olo loudjuu molwaashi ove li ookaume. Oiningwanima itatu tai landula otai ulike ovamwatate ovo tuu ovo va hangwa va panga oukaume wa kola ofimbo oudjuu munene inau hovela.