Sikʼ li naʼlebʼ

Sikʼ li xtusulal naʼlebʼ

NAʼLEBʼ RE TZOLOK 45

Chanru nokooxtenqʼa li santil musiqʼej?

Chanru nokooxtenqʼa li santil musiqʼej?

«Chixjunil ninkuy xnumsinkil saʼ xkʼabʼaʼ Li nakʼehok xkawubʼ inchʼool» (FILIP. 4:13).

BʼICH 104 El espíritu santo es un regalo de Dios

RUʼUJIL LI TZOLOM *

1, 2. a) Kʼaru natenqʼank qe chi xnumsinkil li junjunq chi kutan? Chʼolobʼ. b) Kʼaru tqil saʼ li tzolom aʼin?

NAQ ak xqaqʼax ru junaq li yalbʼaʼix, naabʼalo naqakʼoxla naq qajunes inkʼaʼ raj xooruuk xkuybʼal. Maare naqaye aʼin naq ak xqakʼoxla rix chanru xqakuy xnumsinkil junaq li nimla yajel malaj xkamik junaq li qakomon. Naqekʼa naq xooruuk xnumsinkil li junjunq chi kutan saʼ xkʼabʼaʼ naq li xsantil musiqʼej li Jehobʼa kixkʼe qe «li xnimal ru wankilal» (2 Cor. 4:7-9).

2 Naʼajmank ajwiʼ chiqu li xtenqʼ li santil musiqʼej re xqʼaxbʼal ru li xnaʼlebʼ li maaʼus aj ruuchichʼochʼ aʼin (1 Juan 5:19). Joʼkan ajwiʼ, tento tooyaloq «rikʼinebʼ li maaʼus aj musiqʼej» (Efes. 6:12). Saʼ xkʼabʼaʼ naq naqanumsi chixjunil li chʼaʼajkilal aʼin, tqil wiibʼ li naʼlebʼ li nokooxtenqʼa wiʼ li santil musiqʼej. Moqon, tqatzʼil rix kʼaru tento tqabʼaanu re naq tqataw rusilal chi tzʼaqal re ru.

LI SANTIL MUSIQʼEJ NAXKʼE QAMETZʼEW

3. Bʼar wank jun rehebʼ li naʼlebʼ li nokooxtenqʼa wiʼ li santil musiqʼej re xkuybʼal ebʼ li chʼaʼajkilal?

3 Li xsantil musiqʼej li Jehobʼa nokooxtenqʼa naq naxkʼe qe li wankilal, malaj li metzʼew, re xbʼaanunkil li kʼanjel li tenebʼanbʼil saʼ qabʼeen usta wank qachʼaʼajkilal. Li Apostol Pablo naxkʼoxla chaq naq saʼ xkʼabʼaʼ «li xwankil li Kriist», inkʼaʼ tixkanabʼ kʼanjelak chiru li Jehobʼa usta wank li xchʼaʼajkilal (2 Cor. 12:9). Naq xkoho xkabʼsutil chi puktesink saʼ jalan chik tenamit, moko kaʼaj tawiʼ kikʼanjelak chi kaw saʼ li puktesink, kixkʼe ajwiʼ xqʼe chi kʼanjelak re xwenteninkil ribʼ. Saʼ li tenamit Corinto, kikanaak saʼ rochoch laj Aquila ut li xPriscila, li nekeʼyiibʼank chaq muhebʼaal ochoch. Saʼ xkʼabʼaʼ naq aʼan ajwiʼ chaq li xkʼanjel laj Pablo, kikʼanjelak naabʼal kutan chiru li xamaan rikʼinebʼ (Hech. 18:1-4). Li santil musiqʼej kitenqʼank re chi xbʼaanunkil li kʼanjel aʼin joʼ ajwiʼ chi xbʼaanunkil li xkʼanjel li Yos.

4. Joʼ naxchʼolobʼ saʼ 2 Corintios 12:7b-9, kʼaru li chʼaʼajkilal yook chaq xnumsinkil li Apostol Pablo?

4 (Taayaabʼasi 2 Corintios 12:7b-9). Chirix kʼaru kiʼaatinak li Apostol Pablo naq kixye naq yook xyalbʼal xqʼe chiru «jun li tiqʼlebʼ saʼ [x]junxaqalil»? Wi t-oq raj junaq tiqʼlebʼ malaj kʼix saʼ li qajunxaqalil, kʼajoʼaq raj xmay tqekʼa. Joʼkan naq laj Pablo kiraj xyeebʼal naq ra wank xbʼaan naq yook xnumsinkil jun li chʼaʼajkilal. Kixkʼabʼaʼi li yalbʼaʼix «jun xtaql laj tza» li inkʼaʼ naxkanabʼ xpaqʼlenkil chi ruqʼ, malaj xrahobʼtesinkil. Maare maawaʼ laj Tza ut ebʼ li maaʼus aj musiqʼej xeʼlapok re li kʼix aweʼ saʼ li xtibʼel, malaj, moko aʼanebʼ ta xeʼkʼehok re li xrahilal. Abʼan, naq ebʼ li maaʼus aj musiqʼej xeʼxkʼe reetal naq li kʼix aʼan naxrahobʼtesi laj Pablo, maare keʼxyal xlapbʼal chi kaw saʼ li xjunxaqalil, chanchan tawiʼ, xkʼebʼal xtzʼaqobʼ li xrahilal. Kʼaru kixbʼaanu li Apostol Pablo?

5. Chanru kixsume li Jehobʼa li xtij li Apostol Pablo?

5 Saʼ xtiklajik, laj Pablo kiraj risinkil saʼ li xjunxaqalil li kʼix aweʼ. Kixye: «Ox wa xintzʼaama chiru li Qaawaʼ [Jehobʼa] naq chinajtoʼq wikʼin». Usta kitzʼaamank chi joʼkaʼin, moko kiʼisiik ta li kʼix saʼ li xjunxaqalil. Ma naraj xyeebʼal aʼin naq li Jehobʼa moko kixsume ta li xtij? Chʼolchʼo naq moko joʼkan ta. Li Jehobʼa kixsume li xtij. Usta inkʼaʼ kirisi li xchʼaʼajkilal, abʼan kixkʼe xmetzʼew re xkuybʼal. Ut kixye re laj Pablo: «Linwankil tzʼaqal nakʼutunk saʼ xmajelal li metzʼew» (2 Cor. 12:8, 9). Saʼ xkʼabʼaʼ li xtenqʼ li Jehobʼa, li Apostol Pablo kiruuk chi wank saʼ sahil chʼoolejil ut saʼ tuqtuukilal (Filip. 4:4-7).

6. a) Chanru truuq xsumenkil li qatij li Jehobʼa? b) Kʼaru li yeechiʼom li wank saʼebʼ li xraqal li Santil Hu li natawmank saʼ li raqal 6 naxkawresi li qachʼool?

6 Ma ak xooʼelajink junsutaq chiru li Jehobʼa re naq trisi saʼ qabʼeen jun li yalbʼaʼix, joʼ kixbʼaanu laj Pablo? Wi xqabʼaanu chi joʼkan, abʼan moko kituqlaak ta ru li qachʼaʼajkilal, nimank bʼan kixbʼaanu, maare naqakʼoxla naq moko sa ta chik xchʼool li Jehobʼa qikʼin. Abʼan qajultikaq li kikʼulmank rikʼin laj Pablo. Joʼ chanru naq li Yos kixsume li xtij laj Pablo, joʼkan ajwiʼ tixsume li qatij. Usta maare moko trisi ta li qachʼaʼajkilal, abʼan li xsantil musiqʼej tixkʼe qe li metzʼew re xkuybʼal (Sal. 61:4, 5). Maare teʼnumtaaq saʼ qabʼeen, abʼan li Jehobʼa maajunwa tooxkanabʼ qajunes (2 Cor. 4:8, 9; Filip. 4:13).

LI SANTIL MUSIQʼEJ NOKOOXTENQʼA RE NAQ INKʼAʼ TQAKANABʼ KʼANJELAK CHIRU LI JEHOBʼA

7, 8. a) Kʼaʼut nayeemank naq li santil musiqʼej chanchan li iqʼ? b) Chanru kixchʼolobʼ li Apostol Pedro naq nakʼanjelak li santil musiqʼej?

7 Chanru chik nokooxtenqʼa li santil musiqʼej? Joʼ naq li iqʼ naxtenqʼa jun li jukubʼ re naq twulaq saʼ xnaʼaj naq nataweʼk xbʼaan jun li kaqsut-iqʼ, joʼkan ajwiʼ nokooxtenqʼa li santil musiqʼej chi xqʼaxbʼal ru ebʼ li nimla chʼaʼajkilal li naqakʼul saʼ li qayuʼam li chanchanebʼ kaqsut-iqʼ re naq tooruuq chi wulak saʼ li akʼ Ruuchichʼochʼ li yeechiʼinbʼil xbʼaan li Yos.

8 Xbʼaan naq li Apostol Pedro aʼan chaq aj kar, naxnaw chirix li xbʼeresinkil li jukubʼ. Joʼkan tana naq kiroksi jun li aatin li naxchap ribʼ rikʼin li xbʼeresinkil li jukubʼ re xchʼolobʼankil chanru nakʼanjelak li santil musiqʼej. Kixtzʼiibʼa: «Maajun raatin propeet kichalk ta yal saʼ xchʼool junaq winq, kichalk bʼan rikʼin naq keʼwank winq eekʼasinbʼilebʼ xbʼaan li Santil Musiqʼej, keʼaatinak joʼ kiyeheʼk chaq rehebʼ xbʼaan li Yos». Li aatin saʼ Griego li najalmank ru joʼ «eekʼasinbʼilebʼ» naraj xyeebʼal «jukukinbʼilebʼ», «kʼambʼilebʼ» (2 Ped. 1:21).

9. Kʼaru kiraj li Apostol Pedro naq tchalq saʼ qachʼool naq kiroksi li aatin «kʼambʼilebʼ»?

9 Kʼaru kiraj li Apostol Pedro naq tchalq saʼ qachʼool naq kiroksi li aatin «kʼambʼilebʼ»? Laj Lucas, li kitzʼiibʼank re li tasal hu Hechos, kiroksi ajwiʼ jun aatin saʼ Griego li chanchan ajwiʼ li kiroksi laj Pedro naq kiʼaatinak chirix jun li jukubʼ li nabʼeresiik xbʼaan li iqʼ (Hech. 27:15). Joʼkan bʼiʼ, naq laj Pedro kixye naq li keʼtzʼiibʼank re li Santil Hu «kʼambʼilebʼ», kiroksi «jun xchaqʼalil ru eetalil chirix li bʼihajik saʼ palaw», joʼ kixye jun li winq li naxtzʼil rix li Santil Hu. Relik chi yaal, laj Pedro kiraj xyeebʼal naq, joʼ naq li iqʼ naxkʼam jun li jukubʼ re naq truuq wulak saʼ jalan chik naʼajej, li santil musiqʼej kixbʼeresihebʼ li propeet ut li keʼtzʼiibʼank re li Santil Hu chi xbʼaanunkil li xkʼanjelebʼ. Li winq li naxtzʼil rix li Santil Hu kixye ajwiʼ: «Ebʼ li propeet chanchan tawiʼ naq xeʼxtaqsi li xtʼikrul li jukubʼ». Li Jehobʼa kixbʼaanu li naʼajmank naq kixkʼe rehebʼ «li iqʼ», naraj naxye, li xsantil musiqʼej. Ut li keʼtzʼiibʼank re li Santil Hu keʼxbʼaanu ajwiʼ li naʼajmank naq xeʼxkanabʼ ribʼ chi bʼeresiik xbʼaan li santil musiqʼej.

XBʼEEN NAʼLEBʼ: Rajlal chootzʼaqonq saʼ li xkʼanjel li Yos.

XKABʼ NAʼLEBʼ: Qabʼaanuhaq chixjunil li wank saʼ quqʼ re tzʼaqonk saʼebʼ li kʼanjel aʼin. (Taawil li raqal 11). *

10, 11. Bʼar wank li wiibʼ chi naʼlebʼ li tento tqabʼaanu re naq wanq qikʼin li santil musiqʼej? Kʼe jun eetalil.

10 Yaal naq saʼebʼ li qakutan li Jehobʼa moko naroksi ta chik li xsantil musiqʼej re xtzʼiibʼankil junaq xtasal li Santil Hu. Abʼan toj naroksi re xbʼeresinkil ebʼ laj kʼanjel chiru. Joʼkan naq li Jehobʼa toj yook xbʼaanunkil li naʼajmank. Abʼanan, re naq li santil musiqʼej tooxbʼeresi, tento naq laaʼo tqakʼe reetal ma yooko xbʼaanunkil li naʼajmank. Chanru tooruuq xbʼaanunkil?

11 Qakʼoxlaq li eetalil aweʼ. Wi junaq aj chʼeʼol jukubʼ naraj naq ttenqʼaaq xbʼaan li iqʼ, tento tixbʼaanu wiibʼ li naʼlebʼ. Xbʼeen, tento tixkʼam li jukubʼ toj bʼarwiʼ naʼapunk li iqʼ, xbʼaan naq wi tkanaaq saʼ xnaʼaj inkʼaʼ tkelooq xbʼaan li iqʼ. Xkabʼ, tento tixtaqsi ut tixhel chiʼus li xtʼikrul li jukubʼ, xbʼaan naq li jukubʼ kaʼajwiʼ t-ekʼanq wi li iqʼ naxnujobʼresi chiʼus li xtʼikrul. Joʼkan ajwiʼ, inkʼaʼ tqakanabʼ kʼanjelak chiru li Jehobʼa wi nokooxtenqʼa li santil musiqʼej. Re xbʼaanunkil aʼin, aajel ru naq tqabʼaanu wiibʼ li naʼlebʼ. Xbʼeen, xkʼebʼal qibʼ bʼarwiʼ naʼapunk li iqʼ, naraj xyeebʼal tzʼaqonq saʼebʼ li kʼanjel bʼarwiʼ tooxbʼeresi li xsantil musiqʼej li Yos. Xkabʼ, «xtaqsinkil chiʼus xtʼikrul li qajukubʼ», nakʼulmank aʼin naq naqabʼaanu chixjunil li wank saʼ quqʼ saʼ li xkʼanjel li Yos (Sal. 119:32). Wi naqabʼaanu aweʼ, li santil musiqʼej tooxtenqʼa re naq inkʼaʼ tqakanabʼ kʼanjelak chiru li Jehobʼa usta li xikʼ ilok ut li yalbʼaʼix chanchanaq xkawil roq li palaw saʼ qabʼeen ut tooruuq wulak saʼ li akʼ Ruuchichʼochʼ.

12. Kʼaru ok qe chi xtzʼilbʼal rix?

12 Ak xqil wiibʼ li naʼlebʼ li nokooxtenqʼa wiʼ li santil musiqʼej. Naxkʼe qametzʼew ut nokooxtenqʼa re naq inkʼaʼ tqaqʼet qibʼ chiru li Jehobʼa naq naqanumsi li yalbʼaʼix. Nokoorekʼasi ajwiʼ chi kʼanjelak chiru li Jehobʼa ut nokooxtenqʼa re naq toowanq saʼ xbʼehil li junelik yuʼam. Anaqwan, tqatzʼil rix kaahibʼ li naʼlebʼ li tento tqabʼaanu re xtawbʼal rusilal li santil musiqʼej chi tzʼaqal re ru.

CHANRU TQATAW RUSILAL LI SANTIL MUSIQʼEJ CHI TZʼAQAL RE RU?

13. a) Joʼ naxchʼolobʼ 2 Timoteo 3:16, 17, chanru truuq qatenqʼankil li Santil Hu? b) Kʼaru tento tqabʼaanu laaʼo?

13 Xbʼeen, qatzolaq li Raatin li Yos (taayaabʼasi 2 Timoteo 3:16, 17). Li aatin saʼ Griego li najalmank ru joʼ «musiqʼanbʼil xbʼaan li Yos», naraj xyeebʼal «apunbʼil xbʼaan li Yos» malaj «apusinbʼil xbʼaan li Yos». Li Jehobʼa kiroksi li xsantil musiqʼej re «rapunkil» malaj xkʼebʼal li xnaʼlebʼ saʼ xkʼaʼuxebʼ li keʼtzʼiibʼank re li Santil Hu. Naq naqil xsaʼ li Raatin ut naqakʼoxla rix, li xkʼutum li Yos naʼok saʼ li qachʼool ut saʼ li qakʼaʼuxl. Li musiqʼanbʼil naʼlebʼ aʼin nokoorekʼasi chi xyuʼaminkil li nawulak chiru li Yos (Heb. 4:12). Abʼan, re xtawbʼal rusilal chi tzʼaqal re ru li santil musiqʼej, aajel ru naq tqakʼe qahoonal chi xtzolbʼal li Santil Hu rajlal kutan ut chi xkʼoxlankil rix chiʼus li naqatzol. Chi joʼkan, li Raatin li Yos ttaqlanq saʼ xbʼeen chixjunil li tqaye ut tqabʼaanu.

14. a) Kʼaʼut naqaye naq saʼebʼ li qachʼutam chanchan tawiʼ naq «yook chi apunk li iqʼ»? b) Kʼaru tento tqabʼaanu re naq chanchan tawiʼ naq «helhooq ru li xtʼikrul li qajukubʼ» naq toowulaq saʼebʼ li chʼutam?

14 Xkabʼ, qaloqʼoniq ru li Yos rochbʼenebʼ li xmoos (Sal. 22:23). Naru ajwiʼ naqaye naq saʼebʼ li qachʼutam chanchan tawiʼ naq «yook chi apunk li iqʼ», xbʼaan naq aran wank li xsantil musiqʼej li Jehobʼa (Apoc. 2:29). Kʼaʼut naq naqaye aʼin? Xbʼaan naq wi naqachʼutubʼ qibʼ rikʼinebʼ li qahermaan, naqatzʼaama saʼ li qatij li santil musiqʼej, naqabʼicha li bʼich li isinbʼil chaq saʼ li Raatin li Yos ut naqabʼi li naʼlebʼ li isinbʼil chaq saʼ li Santil Hu li nekeʼxkʼe li qechpaabʼanel li xaqabʼanbʼilebʼ xbʼaan li santil musiqʼej. Ut naxtenqʼahebʼ ajwiʼ li qechpaabʼanel ixq re naq teʼxkawresi ut teʼxkʼe junaq li kʼutbʼesink. Abʼanan, wi naqaj xtawbʼal rusilal li santil musiqʼej chi tzʼaqal re ru tento naq tqakawresi qibʼ re tzʼaqonk saʼebʼ li qachʼutam. Chi joʼkan, chanchan tawiʼ naq «helhooq ru li xtʼikrul li qajukubʼ» naq toowulaq saʼebʼ li chʼutam.

15. Chanru tqabʼaanu re naq li santil musiqʼej tooxtenqʼa saʼ li puktesink?

15 Rox, chooʼelq chi puktesink. Naq naqoksi li Santil Hu naq yooko chi puktesink ut chi kʼutuk, naqakanabʼ naq li santil musiqʼej tooxtenqʼa saʼ li qakʼanjel chiru li Yos (Rom. 15:18, 19). Abʼan tento naq rajlal tooʼelq chi puktesink ut tqoksi li Santil Hu naq tixkʼe ribʼ chiqu re xtawbʼal tzʼaqal rusilal li santil musiqʼej. Li naʼlebʼ li naru nokooxtenqʼa re naq ebʼ li kristiʼaan teʼwulaq chiru qabʼinkil aʼan roksinkil li eetalil re kʼutuk li natawmank saʼ Xhuhil li qachʼutam Qayuʼam ut Qakʼanjel joʼ aj Paabʼanel.

16. Bʼar wank li naʼlebʼ li qʼaxal natenqʼank re xtawbʼal li santil musiqʼej?

16 Xka, chootijoq chiru li Jehobʼa (Mat. 7:7-11; Luc. 11:13). Li naʼlebʼ li qʼaxal natenqʼank re xtawbʼal li santil musiqʼej aʼan xpatzʼbʼal re li Jehobʼa saʼ li qatij. Maakʼaʼ, chi moko xtzʼakil li tzʼalam chi moko laj Tza, truuq xrambʼal li qatij chiru li Jehobʼa malaj xrambʼal naq tqakʼul li santil musiqʼej joʼ qamaatan (Sant. 1:17). Chanru tootijoq re naq tqataw rusilal chi tzʼaqal re ru li santil musiqʼej? Re xsumenkil li patzʼom aweʼ, tqatzʼil rix chiʼus li naʼlebʼ chirix li tijok saʼ jun li eetalil li natawmank saʼ xhuhil li Chaabʼil Esil li kixtzʼiibʼa laj Lucas. *

AJʼAJAQ QU CHI TIJOK

17. Kʼaru naxkʼut chiqu chirix li tij li jaljookil ru aatin li kiroksi li Jesus li natawmank saʼ Lucas 11:5-9, 13?

17 (Taayaabʼasi Lucas 11:5-9, 13). Li jaljookil ru aatin aʼin li kixye li Jesus naxkʼutbʼesi chanru tento tqapatzʼ li santil musiqʼej. Li eetalil aweʼ naxchʼolobʼ naq li winq kikʼeheʼk re li naʼajmank chaq chiru re naq «tixkanabʼ xchʼiʼchʼiʼinkil» li ramiiw. Inkʼaʼ kixuwak chi xpatzʼbʼal xtenqʼ re li ramiiw usta tuqtu qʼoqyink kixbʼaanu (chaawil li xyaalalil li naʼlebʼ re tzolok «tixkanabʼ xchʼiʼchʼiʼinkil», re li Xhuhil li qachʼutam Qayuʼam ut Qakʼanjel joʼ aj Paabʼanel re Julio 2018). Chanru kixjuntaqʼeeta li eetalil aʼin li Jesus rikʼin li tijok? Kixye: «Chextzʼaamanq ut kʼeekʼooq eere; chexsikʼoq ut teetaw; chexbʼoqoq chire kabʼl ut teheʼq cheru». Joʼkan utan, aʼin li naʼlebʼ li naqatzol: re naq tooxtenqʼa li santil musiqʼej, tento naq inkʼaʼ tqakanabʼ xpatzʼbʼal saʼ li qatij.

18. Kʼaʼut naq chʼolchʼooq chiqu naq li Jehobʼa tixkʼe qe li santil musiqʼej?

18 Li eetalil aweʼ nokooxtenqʼa ajwiʼ chi xtawbʼal ru kʼaʼut naq li Jehobʼa tixkʼe qe li santil musiqʼej. Li winq aʼin kiraj xkʼulbʼal chiʼus li rulaʼ li kiwulak najt qʼoqyink rikʼin. Kirekʼa saʼ xchʼool naq tento tixkʼe raj chi waʼak, abʼan maakʼaʼ nayoʼlaak re. Li Jesus kixye naq li rechkabʼal kixkʼe li xtzekemk xbʼaan naq inkʼaʼ naxkanabʼ chʼiʼchʼiʼink. Kʼaru kiraj xkʼutbʼal chiqu li Jesus? Wi jun poyanam aj maak naxkʼe xchʼool chi xtenqʼankil li rechkabʼal li inkʼaʼ naxkanabʼ elajink chiru, ma tojaʼ ta chik li Qayuwaʼ li jwal narahok inkʼaʼ tixkʼe li xsantil musiqʼej rehebʼ li teʼelajinq chiru saʼ reqaj ribʼ. Joʼkan bʼiʼ, naru naqapatzʼ re li Jehobʼa li xsantil musiqʼej ut kʼojkʼooq qachʼool naq tooxsume (Sal. 10:17; 66:19).

19. Kʼaʼut naq chʼolchʼo chiqu naq tooqʼaxoq u?

19 Relik chi yaal naq tooqʼaxoq u usta laj Tza inkʼaʼ tixkanabʼ xyalbʼal numtaak saʼ qabʼeen. Kʼaʼut? Xbʼaan naq li santil musiqʼej nokooxtenqʼa saʼ wiibʼ li naʼlebʼ. Xbʼeen, naxkʼe qe li kawilal re xqʼaxbʼal ru li yalbʼaʼix. Ut, xkabʼ, aʼan li metzʼew li «naxnujobʼresi li xtʼikrul li qajukubʼ» joʼ naxbʼaanu li iqʼ rikʼin li jukubʼ ut nokoorekʼasi re naq junelik yooqo chi kʼanjelak chiru li Jehobʼa toj reetal toowulaq saʼ li akʼ Ruuchichʼochʼ. Joʼkan utan, qakawresihaq qibʼ re xtawbʼal rusilal chi tzʼaqal re ru li xtenqʼ li santil musiqʼej.

BʼICH 41 Padre, escucha mi oración

^ párr. 5 Li tzolom aʼin naxchʼolobʼ chanru nokooxtenqʼa li xsantil musiqʼej li Yos chi xkuybʼal li chʼaʼajkilal. Joʼkan ajwiʼ, naxtzʼil rix kʼaru tento tqabʼaanu re naq tqataw rusilal chi tzʼaqal re ru.

^ párr. 16 Saʼ xyanq li keʼtzʼiibʼank re li xhuhil li Chaabʼil Esil, laj Lucas aʼan li kʼajoʼ nokooxtenqʼa chi xkʼebʼal reetal naq li tijok jwal wank chaq xwankil saʼ xyuʼam li Jesus (Luc. 3:21; 5:16; 6:12; 9:18, 28, 29; 18:1; 22:41, 44).

^ párr. 59 XCHʼOLOBʼANKIL LI JALAM U. XBʼEEN NAʼLEBʼ: Jun sumal aj Testiiw nekeʼwulak saʼ li Chʼutlebʼaal Kabʼl. Naq nekeʼxchʼutubʼ ribʼ rikʼinebʼ li rechpaabʼanel, nekeʼxbʼaanu li kʼanjel bʼarwiʼ wank li xsantil musiqʼej li Jehobʼa. XKABʼ NAʼLEBʼ: Ak xeʼxkawresi ribʼ re tzʼaqonk saʼ li chʼutam. Aajel ru li wiibʼ chi naʼlebʼ aʼin saʼ li jalan jalanq chi kʼanjel li xtzʼilmank rix saʼ li tzolom aweʼ: xtzolbʼal li Raatin li Yos, elk chi puktesink ut tijok chiru li Jehobʼa.