1-2. Nyi yí taɖo Kristotɔwo ɖo aji veviɖe egbɛ mɔ yewoakpla nu so Ese Wema ŋkɔtɔ mɛɔ?

APOTRU Pɔlu ɖo ŋwi nɔ yi xlɔ Timɔte ci yí nyi jajɛ mɔ, “Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo so Mawu gbɔ. Wo zannɔ enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo pleŋ.” (2 Tim. 3:16) Ese Wema ŋkɔtɔ can le mɛ. Lé èkpɔnɔ Bibla wema cɛ doɔ? Mɛɖewo atɛnŋ akpɔɛ mɔ yɛnyi wema ci mɛ wodo esewo do yí wodegbenyɔ nɔ mì gbɛ o, vɔ Kristotɔ adodwiwo dekpɔɛni do ahan ji o.

² Woŋwlɛn Ese Wema ŋkɔtɔ exwe 3 500 han vayi, vɔ Yehowa glɔn ta ni nɔ “a kpla nu mì.” (Rɔm. 15:4) Ese Wema ŋkɔtɔ kpedo mì nu mìmɔŋje Yehowa susuwo mɛ, eyi taɖo mìɖo aji veviɖe mɔ mìakpla nu so mɛ. Mìatɛnŋ akpla nu sugbɔ so wema cɛ ci yí so gbɔngbɔnmɛ mɛ. Na mìakpɔ amɛnɛ le wo mɛ.

3. Nyi yí taɖo wosanɔ avɔnwo xweshiaxwe le Evuɖaɖaŋkeke jiɔ?

³ Nukplamu ŋkɔtɔ: Mìwo nu ɖo akpenɔ Yehowa gbɔxwe axɔ mìwo vɔnsawo. Xweshiaxwe le Evuɖaɖaŋkeke jiɔ, Izraɛli jukɔn lɔ va bɔnɔ do ɖekɛ yí sɔ elanwo sanɔ avɔn. Vɔnsa lɔwo kpenɔdo Izraɛliviwo nu yí woɖonɔ ŋwi mɔ yewoɖo amɛ́ so nuvɔn mɛ! Vɔ gbɔxwe avɔnsatɔ gangantɔ asɔ vɔnsa hun ɖekpokpui yi Afi Kɔkɔɛ Gangantɔ lɔ gbenɔgbeɔ, éɖo awa nubu doŋkɔ. Enu  lɔ le veviɖe wu ci woasɔ nuvɔnwo ke jukɔn lɔ.

4. Shigbe lé 1 Ese Wema 16:12, 13 nui nɛ ɖe, nyi yí avɔnsatɔ gangantɔ lɔ wanɔ nɔ éyi Afi Kɔkɔɛ Gangantɔ lɔ ŋkɔtɔ le Evuɖaɖaŋkeke lɔ jiɔ? (Kpɔ foto ci yí le akpa lɔ ji.)

⁴ Hlɛn 1 Ese Wema 16:12, 13. Kpɔ enu ci yí jɔnɔ le Evuɖaɖaŋkeke ji le susumɛ: Avɔnsatɔ gangantɔ lɔ ɖo avɔnzava lɔ mɛ. Zetɔn yí ayi Afi Kɔkɔɛ Gangantɔ lɔ gbenɔgbe, vɔ ecɛ yí nyi ŋkɔtɔ. Éle agban ci yí ɖɔ koɖo lifin hwɛnte do alɔ ɖeka mɛ yí gbele aklanɖezo ci wosɔ shika wa ci yí ɖɔ koɖo zokan do alɔ vetɔ lɔ mɛ. Énɔ te doŋkɔ nɔ avɔn ci yí cɔn xɔmɔnu nɔ Afi Kɔkɔɛ Gangantɔ lɔ. Éyi Afi Kɔkɔɛ Gangantɔ lɔ koɖo bubu gangan yí nɔ te le ŋkɔ nɔ enublabla daka lɔ. Éle ŋkɔ nɔ Yehowa Mawu ŋtɔ, le kpɔwɛnyɔnunu mɛ! Ecɛyɛɔ, avɔnsatɔ lɔ waɖaŋ kɔ lifin kɔkɔɛ lɔ do zokan lɔwo ji yí xɔ lɔ mɛ pleŋ hwɛnkɔ te lilili. * Ágbevasɔ elan ciwo wosɔ sa vɔn hun va Afi Kɔkɔɛ Gangantɔ lɔ mɛ. Do jeshi mɔ étɔ zo lifin lɔ gbɔxwe yí sɔ elan lɔwo hun va.

5. Nyi yí mìatɛnŋ akpla so lifin ci wozannɔ le Evuɖaɖaŋkeke lɔ ji nuɔ?

⁵ Nyi yí mìatɛnŋ akpla so lifin ci wozannɔ le Evuɖaɖaŋkeke lɔ ji nuɔ? Bibla nu mɔ Yehowa sɛntɔ egbejinɔtɔwo gbedodoɖa ciwo ji édashi do le shigbe lifin nɛ. (Eha. 141:2; Enyɔ. 5:8) Ðo ŋwi mɔ, avɔnsatɔ gangantɔ lɔ sɔnɔ lifin yinɔ Yehowa gbɔ koɖo bubu gangan. Ahanke mìdonɔ gbe ɖaɖa nɔ Yehowa koɖo bubu gangan nɛ. Mìbuini sugbɔ. Ejɔnɔ ji nɔ mì sugbɔ mɔ, xexe Gbɛɖotɔ lɔ lɔn mìtenɔva gbɔ keŋ goguini shigbe lé evi tenɔ do dalɔ nu nɛ. (Ʒaki 4:8) Éxɔ mì shigbe exlɔwo nɛ! (Eha. 25:14) Mɔnukpɔkpɔ cɛ jeŋ nɔ mì keke mìdeji mɔ mìado ŋkpɛn yi gbeɖe o.

6. Ci avɔnsatɔ gangantɔ ɖo atɔ zo lifin gbɔxwe atɛnŋ asa vɔn ɖe, nyi yí mìatɛnŋ akpla so mɛɔ?

⁶ Ðo ŋwi mɔ avɔnsatɔ gangantɔ ɖo atɔ zo lifin gbɔxwe atɛnŋ asa vɔn. Éwɛni ahan keŋ akando ji mɔ vɔnsa ciwo yejikɔ awa ajɔ ji nɔ Mawu. Nyi mìatɛnŋ akpla so cɛ mɛɔ? Hwenu Yesu le nyigban jiɔ, éɖo awa nuvevi ɖeka gbɔxwe atɛnŋ sɔ yi gbe sa vɔn. Enu cɛ le veviɖe wu agbetɔviwo hwlɛnhwlɛn gan. Nyi yɔɔ? Éɖo anɔ gbeji nɔ Yehowa yí ase tonu ni le agbenɔnɔ le nyigban ji yi tɔ mɛ gbɔxwe Yehowa axɔ yi vɔnsa lɔ. To ecɛ wawa mɛɔ, Yesu atɛnŋ aɖo kpe yi ji mɔ wawa do Yehowa sewo ji nyi agbenɔnɔ nywitɔ. Yesu aɖo kpe yi ji mɔ Yedaye yí ɖogbe akpa cɛ alo acɛkpakpa Yedaye tɔ yí nyi nywitɔ.

7. Nyi yí taɖo agbe ci Yesu nɔ le nyignan ji pleŋ jeŋ nɔ Dalɔɔ?

⁷ Ci Yesu nɔ agbe le nyigban jiɔ, ése tonu nɔ Yehowa yí nɔ gbeji ni yí dewa nuvɔn ɖekɛ o. Ci eto tetekpɔ koɖo cukaɖawo mɛ yí gbenya mɔ yease vevi sugbɔ gbɔxwe aku can ɔ, éɖui gligaan mɔ yeaɖo kpe yi ji mɔ lé Yedaye kpakɔ acɛ do yí nyi enywitɔ. (Fili. 2:8) Ci Yesu do go cukaɖa sɛnŋsɛnŋwoɔ, édo gbe ɖaɖa koɖo “axwagangan dodo koɖo ɖashiwo le ŋkuvi ji.” (Ebre. 5:7) Gbedoɖa ciwo Yesu wa so ji mɛ dasɛ mɔ éle gbeji nɔ Yehowa yí wogbedo ŋsɛn yi ékpɔtɔ se tonu nɔ Yehowa. Yesu gbedoɖawo le shigbe lifin hwɛnte lilili nɛ nɔ Yehowa.  Yesu gbenɔnɔ pleŋ jeŋ nɔ Dalɔ sugbɔ yí gbeɖo kpe yi ji mɔ Yi cɛkpakpa yí nyi nywitɔ lɔ.

8. Lé mìawɛ asran Yesu gbenɔnɔɔ?

⁸ Mìatɛnŋ asran Yesu yí awa enu ci ji mìakpe keŋ ase tonu nɔ Yehowa yí anɔ gbeji ni. Nɔ mìdo go tetekpɔwoɔ, mìado gbe ɖaɖa nɔ Yehowa so ji mɛ keŋ abiɔɛ kpekpedonu, ɖo mìji mɔ mìwo nu le jeŋ ni. To ecɛ wawa mɛɔ, mìdadasɛ mɔ mìle godu nɔ Yehowa cɛkpakpa. Mìdo jeshi mɔ Yehowa daxɔ mìwo gbedodoɖawo nɔ mìwakɔ enu ciwo egbe o. Vɔ nɔ mìwanɔ do Yehowa sewo jiɔ, mìatɛnŋ akando ji mɔ gbedodoɖa ciwo mìwanɔ so ji mɛ anɔ shigbe lifin hwɛnte lilili nɛ nɔ Yehowa. Mìatɛnŋ agbekando ji mɔ egbejinɔnɔ koɖo tonusese mìwo tɔ jenɔŋ nɔ mìwo Da ci yí le jeŋkwimɛ.​—Elo. 27:11.

9. Nyi yí taɖo Izraɛliviwo sanɔ fafaxɔxɔ vɔnsaɔ?

⁹ Nukplamu amɛvetɔ: Mìsɛnnɔ Yehowa ɖo enu ciwo ewa jenɔŋ nɔ mì. Mìakpɔ nukplamu cɛ nɔ mìgbeje fafaxɔxɔ vɔnsa ci Izraɛliviwo wanɔ mɛ. * Wana cɛ nyi blema Izraɛliviwo sɛnsɛn kpaxwe vevi bu. Le Ese Wema ŋkɔtɔ lɔ mɛɔ, mìkpla mɔ Izraɛlivi ɖe atɛnŋ ana fafaxɔxɔ vɔnsa “keŋ asɔ do akpe.” (1 Ese. 7:11-13, 16-18, NWT) Denyi ʒin woʒin ji taɖo ewa vɔnsa cɛ o, vɔ yiŋtɔ yí lɔn yí wɛ. Eyi taɖo ecɛ nyi lɔnlɔn faa vɔnsa ci amɛ lɔ lɔn wa, ɖo élɔn yi Mawu Yehowa. Mɛ ci yí wa avɔnsa lɔ, yi xomu koɖo avɔnsatɔwo ɖunɔ elan ci wosɔ sa  vɔn lɔ. Vɔ wosɔ elan lɔ kpaxwe ɖewo nanɔ Yehowa ɖekɛ kpaŋ. Akpaxwe ciwo yɔɔ?

10. Lé fafaxɔxɔ vɔnsa ciwo wodre do 1 Ese Wema 3:6, 12, 14-16 mɛ sɔ koɖo lé Yesu sɛn Yehowa doɔ?

¹⁰ Nukplamu amɛtɔntɔ: Lɔnlɔn na yí mìnanɔ enunywitɔ Yehowa. Yehowa kpɔnɔ amitɔxu nɔ elan ɖe mɔ yinyi akpaxwe vevi. Égbeyɔ elan ŋcinu ɖewo tiin mɔ wonyi akpaxwe veviwo. Yikuiwo le akpaxwe vevi ŋtɔ́wo mɛ. (Hlɛn 1 Ese Wema 3:6, 12, 14-16.) Eyi taɖo ejenɔŋ nɔ Yehowa sugbɔ, nɔ Izraɛlivi ɖe lɔn faa yí sɔ akpaxwe vevi ŋtɔ́wo koɖo amitɔxuwo na Yehowa. Izraɛlivi ci yí na enu cɛwo Yehowa danasɛ mɔ yedro veviɖe mɔ yeasɔ enunywitɔ na Yehowa. Ahanke ci Yesu lɔn Yehowaɔ, élɔn faa yí sɔ enunywitɔ ni, ɖo éwa enu ci ji ekpe le yi sumɔsumɔ mɛ. (Ʒan 14:31) Mawu dro wawa vivinɔ nɔ Yesu; élɔn Mawu sewo sugbɔ. (Eha. 40:8) Ejɔ ji nɔ Yehowa sugbɔ ci ekpɔ Yesu lɔn faa yí sin!

11. Lé sumɔsumɔ mìwo tɔ sɔ koɖo fafaxɔxɔ vɔnsawo doɔ, yí lé ecɛ nyanya atɛnŋ afa kɔn nɔ mì doɔ?

¹¹ Ci mìlɔn faa yí sɛnnɔ Yehowaɔ, ele shigbe fafaxɔxɔ vɔnsawo nɛ, ɖo edadasɛ lé mìsekɔ le mìwoɖekiwo mɛ do nu. Mìnanɔ enunywitɔ Yehowa, ɖo mìluin so mìwo ji pleŋ mɛ. Kpɔ lé Yehowa akpɔ jijɔ sugbɔ do ci yi sɛntɔ miliɔn nɛniɖe luin so ji mɛ faa yí sinni keŋ gbelɔn yi sewo ɖa! Yehowa kpɔnɔ enu ciwo mìwanɔ koɖo susu ci yí dɔ mìwanɔ wo. Ecɛ nyanya atɛnŋ afa kɔn nɔ mì sugbɔ. Le kpɔwɛ mɛ, nɔ èshin yí degbetɛnŋ wanɔ sugbɔ shigbe lé èdro do nɛɔ, kando ji mɔ Yehowa mɔŋje mɛ nɔ ye. Taŋfuin èsenɔ le eoɖeki mɛ mɔ yedewanɔ sugbɔ nɔ Yehowa o, vɔ Yehowa kpɔnɔ lɔnlɔn ci yí cucunɔ eo yí èwanɔ ci àtɛnŋ wa. Ésɔ jijɔ xɔnɔ enunywitɔ ci ènini.

12. Lé Yehowa senɔ le yiɖeki mɛ kudo fafaxɔxɔ vɔnsawo nuɔ, yí lé ecɛ do ŋsɛn mì doɔ?

¹² Nyi mìatɛnŋ akpla so fafaxɔxɔ vɔnsawo mɛɔ? Hwenu ezo bibiɛ elan lɔ kpaxwe veviwoɔ, azɔ tonɔ le mɛ yí yinɔ ji yí Yehowa kpɔnɔ jijɔ. Eyi taɖo kando ji mɔ, ejɔnɔ ji nɔ Yehowa nɔ èlɔn faa yí wanɔ ci àtɛnŋ wa le yi sumɔsumɔdɔ lɔ mɛ. (Kol. 3:23) Kpɔ lé akokɔ nukui koɖo jijɔ do ɖa! Nɔ enu ci èwanɔ Yehowa hwe alo gangan can ɔ, ékpɔnɔ lé èsɔ lɔnlɔn je agbla do le yi sɛnsɛn mɛ. Enu ci èwanɔ nɔ Yehowa xɔ afi ni yí daŋlɔbe gbeɖe o.​—Mt. 6:20; Ebre. 6:10.

13. Sɔ koɖo 1 Ese Wema 9:23, 24 ɖe, lé Yehowa dasɛ do mɔ ci woɖo avɔnsatɔwoɔ, yɛjɔ ji nɔ yeɔ?

¹³ Nukplamu amɛnɛtɔ: Yehowa yrakɔ yi habɔbɔ ci yí le nyigban ji. Kpɔ enu ci yí jɔ le xwe 1512 D.Y. hwenu wowa avɔnzava lɔ le Sinai To lɔ gɔnmɛ. (Hun. 40:17) Moizi xɔ ŋkɔ nɔ kɔnu ci wowa yí sɔ Arɔn koɖo eviɛwo ɖo avɔnsatɔwo. Izraɛli jukɔn lɔ bɔ doju yí kpɔ avɔnsatɔwo sɔ elanwo sa vɔn ŋkɔtɔ. (1 Ese. 9:1-5) Lé Yehowa dasɛ do mɔ ci woɖo avɔnsatɔwoɔ, yɛjɔ ji nɔ yeɔ? Hwenu Arɔn koɖo Moizi yrakɔ jukɔn lɔɔ, Yehowa na yí ezo so jeŋkwimɛ va fyɔn vɔnsanu kpɛtɛ ciwo yí le vɔnsakpe lɔ ji.​—Hlɛn 1 Ese Wema 9:23, 24.

14. Ci woɖo Arɔn koɖo viɛwo avɔnsatɔwo yí Yehowa lɔn do ji ɖe, lé ekan mì do le egbɛmɛɔ?

¹⁴ Nyi yí enujiŋ ci yí jɔ hwenu woɖo avɔnsatɔ gangantɔ lɔ dasɛɔ? Yehowa to ecɛ ji keŋ yí dasɛ mɔ yele godu nɔ  Arɔn koɖo eviɛwo ci woɖo wo avɔnsatɔwo. Ci Izraɛliviwo kpɔ petii mɔ Yehowa le godu nɔ avɔnsatɔ lɔwoɔ, womɔŋje mɛ mɔ yewoɖo anɔ godu nɔ wo hɛnnɛ. Enyɔ cɛ kan mìa? Ɛɛ! Ðoɔ, avɔnsatɔ ciwo woɖo le Izraɛli le dumɛ nɔ avɔnsatɔ bu ciwo yí le veviɖe wu. Kristo nyi Avɔnsatɔ Gangantɔ ci yí gangan wu yí amɛ 144 000 ciwo yí nyi avɔnsatɔ koɖo fyɔwo awa dɔ koɖi le jeŋkwimɛ.​—Ebre. 4:14; 8:3-5; 10:1.

15-16. Lé Yehowa dasɛ do mɔ, yele godu nɔ “hwashi egbejinɔtɔ koɖo ŋɖɛnyatɔ” lɔɔ?

¹⁵ Le xwe 1919 mɛɔ, Yesu ɖo amɛshiaminɔwo gbɛbɔbɔ hwɛhwɛ ɖeka yí enyi “hwashi egbejinɔtɔ koɖo ŋɖɛnyatɔ.” Hwashi ŋtɔ́ yí xɔnɔ ŋkɔ le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ yí gbenanɔ Kristo dokplɔtɔwo “ŋɖuɖu wo le gamɛ nywitɔ ji.” (Mt. 24:45, NWT) Ezenɔ nɔ mì petii mɔ, Mawu le godu nɔ hwashi egbejinɔtɔ koɖo ŋɖɛnyatɔ lɔa?

¹⁶ Satana koɖo yí xexe lɔ do gbla sugbɔ nɔ edɔ lɔ agbɔnnu nɔ hwashi egbejinɔtɔ lɔ alo le agbetɔ nukpɔkpɔ mɛɔ, nɔ edɔ lɔ aglui wawa. Xexemɛhwa amɛve jɔ yí eho cukaɖawo do aya nɔ xexe lɔ pleŋ. Mawu mɛwo gbedo go yumɛcici mamimami koɖo enumajɔmajɔwawa. Vɔ le ecɛwo pleŋ mɛɔ, hwashi egbejinɔtɔ koɖo ŋɖɛnyatɔ lɔ kpɔtɔ nanɔ gbɔngbɔnmɛŋɖuɖu Kristo dokplɔtɔwo le nyigban ji. Bu tamɛ kpɔ so gbɔngbɔnmɛŋɖuɖu sugbɔ sugbɔ ci yí li gbɛ le egbe ciwo yí wu 900 mɛ, ciwo mìatɛnŋ aɖu eho mana nu ɖa! Ecɛ nyi kpeɖoji ci yí dasɛ gbajɛɛ mɔ Mawu le godu nɔ hwashi lɔ. Kunuɖeɖedɔ lɔ nyi kpeɖoji bu ci yí dasɛ  mɔ Yehowa yrakɔ yi habɔbɔ lɔ. Wodrakɔ eŋɛnywi lɔ “le xexe lɔ pleŋ mɛ” nyao. (Mt. 24:14) Kankandoji li mɔ Yehowa yrakɔ yi habɔbɔ lɔ sugbɔ keŋ kplɔɛkɔ le egbɛmɛ.

17. Lé mìatɛnŋ adasɛ do mɔ mìle godu nɔ habɔbɔ ci Yehowa zankɔ lɔɔ?

¹⁷ Anyɔ mɔ mìabiɔ mìwoɖekiwo se mɔ, ‘ŋdonɔ akpe mɔ ŋle Yehowa habɔbɔ ci yí le nyigban ji mɛa?’ Shigbe lé ezo ŋtɔŋtɔ so jeŋkwimɛ le Moizi koɖo Arɔn hwenu hannɛɔ, Yehowa na kpeɖoji ciwo yí na mìkando ji mɔ éle godu nɔ yi habɔbɔ lɔ le egbɛmɛ. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, enu sugbɔ li ciwo yí taɖo mìɖo ado akpe. (1 Tɛs. 5:18, 19) Lé mìatɛnŋ adasɛ do mɔ mìle godu nɔ habɔbɔ ci Yehowa zankɔ lɔɔ? To wawa do emɔdasɛnamɛ ciwo wocu do Bibla ji, ciwo yí le mìwo wemawo mɛ alo ciwo mìxɔnɔ le bɔbɔwo koɖo takpekpewo mɛ. Gbesɔ kpe niɔ, mìatɛnŋ adasɛ mɔ mìle godu nɔ habɔbɔ lɔ, nɔ mìwanɔ kunuɖeɖe koɖo nukplakpladɔ lɔ lé mìakpe ji do.​—1 Kor. 15:58.

18. Nyi èɖo gligaan mɔ yeawaɔ?

¹⁸ Mína mìaɖui gligaan mɔ mìawa do nukplamu ciwo yí le Ese Wema ŋkɔtɔ mɛ ji. Le vamɛ mɔ, Yehowa axɔ vɔnsa ciwo mìwanɔ ni. Le vamɛ mɔ, mìasɛnnɔ Yehowa ɖo mìdokɔ akpe ni. Le vamɛ mɔ, mìakpɔtɔ asɔ enunywitɔ nanɔ Yehowa ɖo mìluin so mìwo ji pleŋ mɛ. Yí le vamɛ mɔ, mìawanɔ enu ci ji mìakpe yí anɔ godu nɔ habɔbɔ ci eyrakɔ le egbɛmɛ. Nɔ mìwanɔ ecɛwo pleŋ ɔ, mìatɛnŋ adasɛ nɔ Yehowa mɔ emɔ ci ehun nɔ mì mɔ mìanyi yi sɛntɔ Kunuɖetɔwo jeŋ nɔ mì!