1. Batho ba bantši ba lebelela mošomo bjang?

BATHO ba bantši ba moo o dulago gona ba lebelela mošomo bjang? Dinageng tše dintši batho ba šoma ka thata e bile ba šoma diiri tše dintši go feta le ge e le neng pele. Gantši batho bao ba šomago kudu ga ba na nako ya go khutša, ya go ba le malapa a bona le ya go ithuta ka Modimo. (Mmo. 2:23) Bothata bjo bongwe ke gore batho ba bangwe ga ba rate go šoma gomme ba leka go ipeela mabaka a go se kwagale a gore ke ka baka la eng ba sa rate go šoma.—Die. 26:13, 14.

2-3. Jehofa le Jesu ba re beetše mehlala efe tabeng ya mošomo?

² Lehono batho ba bantši ba šoma kudu, mola ba bangwe ba tšhaba go šoma. Eupša nagana kamoo Jehofa le Jesu ba lebelelago mošomo ka gona. Re tseba gabotse gore Jehofa o rata go šoma. Jesu o boletše se ge a be a re: “Tate o tšwetše pele a šoma go fihla mo nakong ye, le nna ke tšwela pele ke šoma.” (Joh. 5:17) Nagana ka mošomo o mogolo wo Jehofa a o dirilego ge a be a bopa barongwa, dinaledi le dipolanete. Le gona re bona dilo tše dintši tše dibotse tšeo Jehofa a di bopilego mo lefaseng. Mopsalme o itše: “Mediro ya gago ke e mentši gakaakang, wena Jehofa! Ka moka ga yona o e dirile ka bohlale. Lefase le tletše dilo tšeo o di tšweleditšego.”—Ps. 104:24.

³ Jesu o ile a ekiša Tatagwe. O ile a thuša Modimo “ge a be a bopa magodimo.” O be a na le Jehofa e le “mošomi yo a nago le bokgoni.” (Die. 8:27-31) Nako e telele ka morago ga moo, ge Jesu a be a le mo lefaseng, o ile a dira mošomo o mogolo kudu. O ile a re mošomo woo Tatagwe a bego a mo neile wona o be o  swana le dijo go yena. E bile dilo ka moka tšeo a bego a di dira mo lefaseng di ile tša bontšha gore o be a romilwe ke Modimo.—Joh. 4:34; 5:36; 14:10.

4. Re ka ithuta’ng go Jehofa le Jesu mabapi le go khutša?

⁴ Na mohlala wa Jehofa le wa Jesu wa go šoma ka thata o ra gore ga go bohlokwa gore re khutše? Aowa! Beibele e re ka morago ga gore Jehofa a bope magodimo le lefase ‘o ile a khutša.’ (Ek. 31:17) Ka ge Jehofa a sa lape, gomme go sa hlokagale gore a khutše, o ile a khutša ka kgopolo ya gore o ile a tlogela go šoma ka nakwana, gomme a thabela go bogela dilo tšeo a di bopilego. Gaešita le ge Jesu a be a šoma ka thata ge a be a le mo lefaseng, o be a kgonthišetša gore o ba le nako ya go khutša le ya go ja le bagwera ba gagwe.—Mat. 14:13; Luka 7:34.

5. Ke’ng seo batho ba bantši ba hwetšago go le thata go se dira?

⁵ Beibele e kgothaletša batho ba Modimo gore ba thabele go šoma. Bahlanka ba Modimo ba swanetše go šoma ka thata, ba se ke ba tšwafa. (Die. 15:19) A re re o a šoma gore o hlokomele lapa la gago. Le gona ka moka ga rena re neilwe mošomo wa gore re botše batho ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Modimo. Ka godimo ga moo, o swanetše go khutša ka mo go lekanego. Ka baka la dilo tše ka moka tšeo o swanetšego go di dira, na o fela o hwetša go le thata go hwetša nako e lekanego ya go dira mošomo wa gago, ya go ya tšhemong le ya go khutša? Re ka tseba bjang gore re ka diriša nako e kaakang ya go šoma le ya go khutša?

6. Lengwalo la Mareka 6:30-34, le bontšha bjang gore Jesu o be a na le tekatekano tabeng ya go šoma le go khutša?

⁶ Go bohlokwa gore re be le tekatekano ka mošomo. Kgoši Solomone o ile a ngwala gore: “Selo se sengwe le se sengwe se na le nako ya sona e beilwego.” O boletše ka go bjala, go aga, go lla, go sega, go bina le ka dilo tše dingwe. (Mmo. 3:1-8) Ga go pelaelo gore go šoma le go khutša go bohlokwa kudu bophelong. Jesu o be a na le tekatekano tabeng ya go šoma le go khutša. Ka letšatši le lengwe baapostola ba ile ba boa leetong la go bolela ditaba tše dibotse moo ba bego ba hlwele ba ruta batho gomme “ba se na nako ya go iketla gaešita le go ja dijo.” Jesu o ile a re go bona: “Tlang, lena le nnoši, ka thopeng lefelong le le lego lekatana le khutšeng go se nene.” (Bala Mareka 6:30-34.) Gaešita le ge Jesu le barutiwa ba gagwe ba be ba sa dule ba khutša kamoo ba bego ba nyaka ka gona, Jesu o be a tseba gore ka moka ga bona ba be ba swanetše go khutša.

7. Go ithuta ka molao wa Sabatha go tla re thuša bjang?

⁷ Ka dinako tše dingwe ka moka ga rena re swanetše go khutša goba go fetoša tsela yeo re dirago dilo ka yona letšatši le letšatši. Re kgona go bona seo tokišetšong yeo Modimo a bego a e diretše batho ba gagwe ya gore ba be le Sabatha beke e nngwe le e nngwe. Gaešita le ge lehono re se sa latela Molao wa Moshe, re ka holwa ke go ithuta ka seo molao woo o bego o se bolela mabapi le Sabatha. Seo re tlago go ithuta sona se tla re thuša go bona ge e ba rena re na le tekatekano ka go šoma le go khutša.

8. Go ya ka Ekisodo 31:12-15, Sabatha e be e le letšatši la go dira’ng?

⁸ Beibele e re Modimo o ile a khutša ka morago ga matšatši a tshelelago a bopile dilo. (Gen. 2:2) Eupša Jehofa o rata mošomo, “o tšwetše pele a šoma” ka ditsela tše itšego. (Joh. 5:17) Jehofa o ile a šoma matšatši a tshelelago gomme a khutša ka letšatši la bošupa. Le gona o ile a botša Baisiraele gore ba khutše ka letšatši la bošupa. Jehofa o ile a re Sabatha e be e le seka magareng ga gagwe le Baisiraele. E be e le  letšatši la ‘go khutša ka mo go feletšego, e le selo se sekgethwa go Jehofa.’ (Bala Ekisodo 31:12-15.) Go be go se na motho yo a dumeletšwego go šoma, gaešita le bana, makgoba le diphoofolo tšeo go bego go šongwa ka tšona. (Ek. 20:10) Sabatha e be e nea batho sebaka sa go fetša nako e ntši ba hlankela Modimo.

9. Ke kgopolo efe e fošagetšego ya mabapi le Sabatha yeo batho ba mehleng ya Jesu ba bego ba na le yona?

⁹ Batho ba Modimo ba be ba thabela Sabatha, eupša mehleng ya Jesu baetapele ba bodumedi ba ile ba dira melao e mentši e methata ya mabapi le Sabatha. Ba ile ba bolela le gore e be e le phošo go kga mabele ka Sabatha gore ba a je, goba go alafa motho yo a bego a babja. (Mar. 2:23-27; 3:2-5) Eupša Modimo o be a sa nyake gore go be bjalo, le gona Jesu o ile a hlalosetša gabotse batho bao ba bego ba mo theetša seo Modimo a bego a se nyaka.

10. Go ya ka Mateo 12:9-12, re ka ithuta’ng ka pono ya Jesu ya mabapi le Sabatha?

¹⁰ Jesu le balatedi ba gagwe ba Bajuda ba be ba khutša ka letšatši la Sabatha ka gobane ba be ba le ka tlase ga Molao wa Moshe. * Eupša Jesu o bontšhitše ka mantšu le ka ditiro gore e be e se phošo go direla batho dilo tše dibotse le go ba thuša ka letšatši la Sabatha. O ile a re: “Go dira selo se sebotse ka Sabatha go dumeletšwe ke molao.” (Bala Mateo 12:9-12.) O be a sa bone e le sebe go bontšha batho botho le go ba thuša ka Sabatha. Dilo tšeo Jesu a ilego a di dira di be bontšha gore o be a kwešiša lebaka le legolo la gore Modimo a laele batho ba gagwe gore ba khutše ka letšatši la Sabatha. Ka ge ka  letšatši leo ba be ba sa dire mešomo yeo ba bego ba e dira ka mehla, ba be ba kgona go hlankela Jehofa ba sa šitišwe ke selo. Go ka direga gore Jesu o goletše ka lapeng leo le bego le diriša letšatši la Sabatha go hlankela Modimo. Re tseba seo ka baka la seo se ilego sa direga ge a be a le motseng wa gabo wa Natsaretha. Beibele e re: “Go ya ka tlwaelo ya gagwe ka letšatši la Sabatha, a tsena sinagogeng a ema gore a bale Mangwalo.”—Luka 4:15-19.

11. Ke mang yo a beetšego Jesu mohlala o mobotse wa go šoma ka thata?

¹¹ Josefa o ile a ruta Jesu go ba mmetli, e bile a mo ruta le pono yeo Modimo a nago le yona ka mošomo. (Mat. 13:55, 56) Le gona Jesu o swanetše go ba a ile a bona Josefa a šoma ka thata letšatši le letšatši e le gore a hlokomele lapa la gagwe le legolo. Se se kgahlišago ke gore ka morago Jesu o ile a botša barutiwa ba gagwe gore: “Mošomi o swanelwa ke moputso wa gagwe.” (Luka 10:7) Go molaleng gore Jesu o be a šoma ka thata.

12. Ke Mangwalo afe ao a bontšhago seo Beibele e se rutago ka go šoma ka thata?

¹² Moapostola Paulo le yena o be a šoma ka thata. Mošomo wa gagwe o mogolo e be le go botša batho ka Jesu le go ba ruta dilo tšeo Jesu a di rutilego. Le gona Paulo o ile a swanelwa ke go šoma e le gore a itlhokomele. Bathesalonika ba be ba lemogile gore o be a ‘šoma ka thata bošego le mosegare,’ e le gore a se ke a rweša motho le ge e le ofe “morwalo o boima.” (2 Bathes. 3:8; Dit. 20:34, 35) Go ka direga gore ditemaneng tše Paulo o be a bolela ka mošomo wa gagwe wa go dira ditente. Ge Paulo a be a le Korinthe, o ile a dula le Akhwila le Perisila gomme “a šoma le bona, ka ge modiro wa bona e be e le go dira ditente.” Taba ya gore Paulo o be a šoma “bošego le mosegare” ga e re gore o be a sa khutše. O be a fela a khutša, go swana le ka letšatši la Sabatha. Ka letšatši leo, Paulo o be a ruta Bajuda ka Modimo ka ge le bona ba be ba sa šome ka Sabatha.—Dit. 13:14-16, 42-44; 16:13; 18:1-4.

13. Re ka ithuta’ng mohlaleng wa Paulo?

¹³ Moapostola Paulo o re beetše mohlala o mobotse. Le ge a be a šoma go dira ditente, o be a kgonthišetša gore o tšea karolo ka mehla ‘modirong o mokgethwa wa go bolela ditaba tše dibotse tša Modimo.’ (Baroma 15:16; 2 Bakor. 11:23) Paulo o ile a kgothaletša ba bangwe gore le bona ba bolele ditaba tše dibotse ka mehla. O ile a re Akhwila le Perisila e be e le ‘badirišanigotee le yena go Kriste Jesu.’ (Baroma 12:11; 16:3) Paulo o ile a kgothaletša Bakorinthe gore ba be “le mo gontši mo [ba] go dirago modirong wa Morena.” (1 Bakor. 15:58; 2 Bakor. 9:8) Le gona Jehofa o ile a laela moapostola Paulo go ngwala gore: “Ge e ba motho a sa nyake go šoma le go ja a se ke a ja.”—2 Bathes. 3:10.

14. Mantšu a Jesu ao a lego go Johane 14:12 a ra go re’ng?

¹⁴ Modiro o bohlokwa kudu wo re swanetšego go o dira mehleng ye ya bofelo ke wa go ruta batho Beibele le go ba dira barutiwa. Ge e le gabotse, Jesu o ile a bolela e sa le pele gore balatedi ba gagwe ba be ba tlo dira mediro e megolo go feta yeo yena a e dirilego. (Bala Johane 14:12.) O be a sa re gore re tla kgona go dira mehlolo go swana le yena. Go e na le moo, o be a era gore balatedi ba gagwe ba be tla kgona go bolela ditaba tše dibotse mafelong a mantši, go batho ba bantši le ka nako e telele go feta kamoo yena a dirilego ka gona.

15. Ke dipotšišo dife tšeo re swanetšego go ipotšiša tšona, gona ka baka la’ng?

¹⁵ Ge e ba o šoma, ipotšiše gore: ‘Na mošomong ba ntseba ke le motho yo a šomago ka thata? Na ke fetša mošomo wa ka ka nako, le gona na ke dira sohle seo nka se kgonago gore ke šome ka bokgoni mošomong woo ke o neilwego?’ Ge e ba karabo ya gago e le ee, gona go  ra gore motho yo a go hirilego o tla go tshepa. E bile o tla dira gore batho ba moo o šomago gona ba nyake go kwa ditaba tše dibotse. Le gona tabeng ya modiro wa go ruta batho Beibele o swanetše go ipotšiša gore: ‘Na batho ba ntseba ke le motho yo a šomago ka thata tšhemong? Na ke lokišetša gabotse ge ke eya tšhemong? Na ke boela kapejana go yo boledišana le batho bao ba thabelago? Le gona, na ke fela ke diriša mekgwa e fapafapanego ya go ruta batho Beibele?’ Ge e ba karabo ya gago e le ee, gona go ra gore o tla thabela tšhemo.

16. Pono ya Jesu le baapostola ba gagwe ya mabapi le go khutša e fapana bjang le ya batho ba bantši lehono?

¹⁶ Jesu o be a tseba gore yena le baapostola ba gagwe ba be ba swanetše go fela ba khutša. Eupša, batho ba bantši ba mehleng ya Jesu le ba lehono ba swana le monna wa mohumi yoo Jesu a ilego a bolela ka yena papišong e itšego. Monna yoo o ile a ipotša gore: “Iketle, eja, enwa gomme o ipshine.” (Luka 12:19; 2 Tim. 3:4) O be a nagana gore dilo tša bohlokwa kudu bophelong ke go ithabiša le go khutša. Eupša, go ithabiša go be go sa tle pele go Jesu le baapostola ba gagwe.

17. Re diriša bjang nako ya ge re se ra ya mošomong?

¹⁷ Lehono re leka go ekiša Jesu ka gore ge re se ra ya mošomong re khutše, re ye tšhemong le go ya dibokeng. Ge e le gabotse, re lebelela modiro wa go dira batho barutiwa le wa go ya dibokeng o le bohlokwa kudu moo e lego gore re dira sohle seo re ka se kgonago go tšea karolo medirong ye. (Baheb. 10:24, 25) Le ge re le maikhutšong, re tšwela pele re eya dibokeng kae le kae moo re lego gona, le gona re leka go boledišana le batho bao re kopanago le bona ka Beibele.—2 Tim. 4:2.

18. Ke’ng seo Kgoši ya rena Jesu Kriste a nyakago re se dira?

¹⁸ Ruri re leboga kudu gore Kgoši ya rena e lego Jesu Kriste ga se a letela gore re dire seo re ka se kgonego go se dira, e bile o re thuša gore re be le tekatekano tabeng ya mošomo le go khutša! (Baheb. 4:15) O nyaka gore re khutše ka mo go lekanego. Le gona o nyaka gore re šome ka thata e le gore re itlhokomele, le gore re šome ka thata modirong wo o lapološago wa go dira batho barutiwa. Sehlogong se se latelago, re tlo bolela ka seo Jesu a se dirilego go re lokolla sebeng.