Fanatu ki te fakasologa

Fanatu ki te fakasologa o mataupu

Ke na ‵Lago Atu Nei ki te Malo o te Atua!

Ke na ‵Lago Atu Nei ki te Malo o te Atua!

Fakaataata i tou mafaufau me ko pili o poko se alikeni i te koga e nofo koe i ei. Ko fai fakavave a faka‵pulaga a te Malo: “‵TELE KEA‵TEA! ‵SALA SE KOGA MŌ OTOU FAKA‵LAFI!” Se a tau mea ka fai? E mautinoa me ka tele koe ki se koga telā ka sao ei koe.

I se auala tai ‵pau, e ‵nofo a tatou katoa i se koga telā ka poko i ei se “matagi” malosi, telā ne taku ne Iesu me ko te “‵toe fakalavelave lasi.” (Mataio 24:21) E se mafai eiloa o ‵tele kea‵tea tatou mai te fakalavelave lasi tenā. Kae e isi se mea e mafai ne tatou o fai ke puipui ei tatou. Se a te mea tenā?

I tena Lāuga i luga i te Mauga, ne fai mai ne Iesu te fakatonuga tenei: “Ke ‵sala muamua faeloa ne koutou te Malo [o te Atua] mo tena amiotonu.” (Mataio 6:33) E fai pefea ne tatou te mea tenā?

‵Sala muamua te Malo o te Atua. Ko tena uiga, e ‵tau o ‵kilo tatou ki te Malo o te Atua me sili atu tena tāua i lō so se mea aka. (Mataio 6:25, 32, 33) Kaia e ‵tau ei o maua ne tatou te kilokiloga tenā? Me e se mafai ne tāgata o faka‵lei aka a fakalavelave o tino. Ko te Malo o te Atua fua e mafai o fai ne ia te mea faigata tenā.

‵Sala ki tena amiotonu. E ‵tau o taumafai malosi tatou ke ola e ‵tusa mo tulafono mo fakatakitakiga amio‵tonu a te Atua. Kaia? Me kafai e fakaiku aka ne tatou i a tatou eiloa a te mea tonu mo te mea ‵se, ka iku atu eiloa ki matugā fakalavelave ‵lasi ‵ki. (Faataoto 16:25) I te suā feitu, kafai e ola tatou e ‵tusa mo tulaga o te Atua, ka fakafiafia eiloa ne tatou a te Atua kae ka maua foki ne tatou a mea aoga.—Isaia 48:17, 18.

‵Sala muamua faeloa te Malo o te Atua mo tena amiotonu. Ne fai mai Iesu me isi ne tino ka ‵sipa kea‵tea kae mafau‵fau me mafai o tokagamalie latou māfai e ‵sala ki tupe e uke. Nisi tino ko tō manava‵se malosi ki fakalavelave o te olaga telā ko seai se lotou taimi ke ‵sala ki te Malo o te Atua.—Mataio 6:19-21, 25-32.

Kae ne tauto mai a Iesu me i tino kolā e ‵lago atu ki te Malo o te Atua, ka maua ne latou a mea e manakogina ne latou i te taimi nei mo fakamanuiaga se-gata-mai i aso mai mua.—Mataio 6:33.

E tiga loa ne fakamuamua ne soko o Iesu i te senitenali muamua a te Malo o te Atua mo tena amiotonu, kae ne seki lavea ne latou te fakaseaiga o logo‵maega i te taimi ne ola ei latou. Kae ne maua eiloa ne latou se puipuiga. E pefea la?

Ne ola latou e ‵tusa mo tulaga amio‵tonu o te Atua, kae ne puipui ne te mea tenā a latou mai mea faiga‵ta kolā e logo‵mae ei a tino kolā ne se fia faka‵logo ki pati a te Atua. Ko te malosi o te lotou fakatuanaki ki te oko mai o te Malo ne fesoasoani atu ki a latou ke fakafesagai ki toe fakalavelave faiga‵ta. Kae ne tuku atu ne te Atua ki a latou te “malosi telā e sili atu i te malosi masani” ke fakafesagai ki fakalavelave ka fe‵paki mo latou.—2 Kolinito 4:7-9.

E MATA, KA ‵SALA MUAMUA KOE KI TE MALO?

Ne faka‵logo eiloa a Kelisiano i te senitenali muamua ki te fakatonuga ke ‵sala muamua te Malo. Ne talai ne latou te tala ‵lei i te lalolagi i te taimi tenā. (Kolose 1:23) E mata, e isi ne tino e fai ne latou te mea tenā i aso nei?

Ao! E iloa ne Molimau a Ieova me ko toetoe fua te taimi koi ‵toe ke fakaoko mai ne te Malo o te Atua a te gataga ki te olaga tenei. Tela la, ko fai ne latou te ‵toe mea e mafai o fai ke ola e ‵tusa mo pati a Iesu: “Te tala ‵lei tenei o te Malo ka talai atu ki te lalolagi nofoaki kātoa mo fai se molimau ki atufenua katoa, ko oko mai ei te gataga.”—Mataio 24:14.

Ka saga atu pefea koe ki te tala ‵lei? E fakamalosi atu matou ke fai koe pelā mo tino Maketonia i te fakai o Pelea i te senitenali muamua. I te taimi ne lagona ei ne latou te tala ‵lei e uiga ki te Malo mai te apositolo ko Paulo, ne talia ne latou tena fekau “mo te loto fia‵fia.” Oti aka, ‘suke‵suke malosi ei latou ki Tusitusiga Tapu’ ke fakamaoni aka a mea ne lagona ne latou, kae fai ne latou a mea ne tauloto ne latou.—Galuega 17:11, 12.

E mafai foki o fai koe penā. Mai te ‵sala muamua ki te Malo o te Atua mo tena amiotonu, ka maua ne koe se puipuiga i te taimi nei, mo te filemu mo se olaga tokagamalie i aso mai mua.