Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

SEHLOGO SEO ITHUTWAGO 1

‘Eyang le Dire Batho Barutiwa’

‘Eyang le Dire Batho Barutiwa’

TEMANA YA NGWAGA YA 2020 E RE: ‘Eyang le dire batho barutiwa, gomme le ba kolobetše.’—MAT. 28:19.

KOPELO 79 Ba Ruteng Gore ba Eme ba Tiile

SEO RE TLAGO GO ITHUTA SONA *

1-2. Ke’ng seo morongwa a ilego a se botša basadi ba bangwe bao ba bego ba le lebitleng la Jesu, gona Jesu o ile a botša basadi bao gore ba dire’ng?

E BE e le mesong ya Nisani 16, 33 C.E., gomme basadi bao ba nyamilego bao ba bego ba rata Modimo ba lebile lebitleng la Jesu. Go be go fetile letšatši le seripa Morena Jesu a bolokilwe. Ka ge basadi bao ba be ba nyaka go tlotša setopo sa Jesu ka dinoko le makhura a monko o bose, ba ile ba makala kudu ge ba fihla lebitleng gomme ba hwetša le se na selo. Morongwa o ile a botša basadi bao gore Jesu o tsošitšwe bahung, ke moka a re go bona: “O le etile pele go ya Galilea; le tla mmona moo.”—Mat. 28:1-7; Luka 23:56; 24:10.

2 Ka morago ga gore basadi bao ba tloge lebitleng leo, Jesu o ile a gahlana le bona gomme a ba laela gore: “Eyang le begele bana bešo, gore ba ye Galilea, ba tla mpona moo.” (Mat. 28:10) Ka morago ga gore Jesu a tsošwe bahung, o ile a thoma ka go rulaganya go swara seboka le barutiwa ba gagwe. Sebokeng seo, o ile a ba nea ditaelo tše bohlokwa kudu.

JESU O LAETŠE BOMANG GO DIRA BATHO BARUTIWA?

Ka morago ga gore Jesu a tsošwe bahung, o ile a kopana le baapostola ba gagwe le batho ba bangwe kua Galilea gomme a ba laela gore ‘ba ye ba dire batho barutiwa’ (Bona dirapa 3 le 4)

3-4. Re tseba bjang gore taelo yeo Jesu a e boletšego go Mateo 28:19, 20, e be e se ya lebišwa go baapostola ba 11 feela? (Bona seswantšho sa letlakala la ka ntle.)

3 Bala Mateo 28:16-20. Sebokeng seo, Jesu o ile a botša barutiwa ba gagwe ka mošomo o bohlokwa woo ba bego ba swanetše go o dira, e lego mošomo woo le rena re o dirago lehono. Jesu o itše: “Ka gona, eyang le dire batho ba ditšhaba ka moka barutiwa, . . . le ba [rute] go boloka dilo tšohle tšeo ke le laetšego tšona.”

4 Jesu o nyaka gore balatedi ba gagwe ka moka ba botše batho ditaba tše dibotse. Ga se a laela feela baapostola ba gagwe ba 11 bao ba botegago gore ba dire modiro wo. Ge Jesu a be a ntšha taelo ye kua thabeng ya Galilea go be go na le batho ba bangwe ka ntle le baapostola. Re tseba bjang seo? Re tseba se ka gobane morongwa o ile a botša basadi bao ba bego ba ile lebitleng la Jesu gore: “Le tla mmona [Galilea].” Ka gona go bonagala basadi ba, le basadi ba bangwe bao ba botegago ba be ba le gona sebokeng seo. Eupša e be e se bona feela. Moapostola Paulo o boletše ka Jesu gore o ile “a iponagatša go bana bešo ba ka godimo ga ba makgolohlano [500] ka nako e tee.” (1 Bakor. 15:6) Barutiwa bao ba 500 ba be bokane kae?

5. Ke ka baka la’ng re re Bakorinthe ba Pele 15:6 e bolela ka seboka seo go bolelwago ka sona go Mateo kgaolo 28?

5 Re na le mabaka a kwagalago a go bontšha gore go Bakorinthe ba Pele 15:6, Paulo o be a bolela ka seboka seo se bego se swerwe kua Galilea seo go bolelwago ka sona go Mateo kgaolo 28. Mabaka ao ke afe? Lebaka la mathomo ke gore barutiwa ba Jesu ba bantši e be e le Bagalilea. Ka gona, go a kwagala gore ba ile ba swara seboka seo thabeng ya kua Galilea go e na le go se swara ka legaeng la motho kua Jerusalema ka ge e be e le ba bantši. Lebaka la bobedi ke gore pele Jesu a ka swara seboka le barutiwa ba 500, o be a šetše a swere seboka le baapostola ba 11 legaeng le itšego kua Jerusalema. Ge nkabe Jesu a be a nyaka go laela feela baapostola ba 11 go ruta batho le go ba dira barutiwa, nkabe a ile a dira bjalo kua Jerusalema go e na le gore a ba biletše thabeng ya Galilea ba na le basadi ba bangwe gotee le barutiwa ba bangwe.—Luka 24:33, 36.

6. Re tseba bjang gore taelo yeo e lego go Mateo 28:20 e lebišitšwe le go rena lehono, gona ke’ng seo se bontšhago gore Bakriste ba latela taelo ye?

6 Jesu o be a se a laela feela barutiwa ba gagwe ba botegago ba 11 gore ba dire batho barutiwa. Re tseba bjang seo? Re tseba seo ka gobane Jesu o ile a phetha seboka seo a bego a se swere kua Galilea ka go bolela mantšu a rego: “Ke na le lena matšatši ka moka go fihla bofelong bja tshepedišo ya dilo.” (Mat. 28:20) Ruri mantšu a Jesu a a phethagala ka gobane batho ba bantši lehono ba botša batho ditaba tše dibotse. Ngwaga o mongwe le o mongwe batho ba ka bago 300 000 ba a kolobetšwa gore e be Dihlatse tša Jehofa. Ruri se se a kgahliša!

7. Re tlo ithuta’ng sehlogong se, gona ka baka la’ng?

7 Batho ba bantši bao ba ithutago Beibele ba dira diphetogo gomme ba kolobetšwa. Eupša ba bangwe ba tšhaba go ba Dihlatse tša Jehofa. Ba rata go ithuta Beibele, eupša ga ba nyake go kolobetšwa. Ga go pelaelo gore ge e ba go na le motho yo o ithutago le yena Beibele, o nyaka gore a dire diphetogo gomme a kolobetšwe. Sehlogong se re tlo bona kamoo re ka thušago batho bao re ithutago le bona Beibele gore ba rate Jehofa gomme e be barutiwa ba Jesu. Ke ka baka la’ng re swanetše go bolela ka taba ye? Ka gobane nengneng re tlo swanelwa ke go dira phetho ya ge e ba re tla tšwela pele re ithuta le motho Beibele, goba go kgaotša go ithuta le yena.

THUŠA MORUTWANA WA GAGO GO RATA JEHOFA

8. Ke ka baka la’ng ka dinako tše dingwe go se bonolo go thuša morutwana gore a rate Jehofa?

8 Jehofa o nyaka gore batho ba mo hlankele ka gobane ba mo rata. Ka gona re swanetše go thuša batho bao re ithutago le bona Beibele gore ba tsebe gore Jehofa o a ba rata e bile o a ba hlokomela. Re swanetše go ba thuša go bona gore Jehofa ke “tatago ditšhiwana le moahloledi wa bahlologadi.” (Ps. 68:5) Gantši ge batho bao re ithutago le bona Beibele ba bona gore Jehofa o a ba rata, le bona ba tla mo rata. Go ka ba thata gore barutwana ba bangwe ba Beibele ba bone Jehofa e le Tate yo lerato, ka ge botatago bona ba se ba ka ba ba bontšha lerato. (2 Tim. 3:1, 3) Ka gona ge o dutše o ithuta le batho ba mohuta wo Beibele, ba bontšhe dika tše dibotse tša Jehofa. Thuša barutwana ba gago go bona gore Jehofa o nyaka gore ba tle ba hwetše bophelo bjo bo sa felego, e bile o ikemišeditše go ba thuša. Re ka dira’ng se sengwe gape go ba thuša?

9-10. Ke dipuku dife tšeo re swanetšego go di diriša ge re ithuta le batho Beibele, gona ke ka baka la’ng re swanetše go diriša dipuku tše?

9 Diriša puku ya “Beibele e re Ruta Eng?” le ya “Kamoo re ka Dulago Leratong la Modimo.” Ge re bala le barutwana re diriša dipuku tše, di ka ba thuša gore ba dire diphetogo maphelong a bona. Ka mohlala, go kgaolo 1 ka pukung ya Beibele e a re Ruta go na le dikarabo tša dipotšišo tše: Na Modimo o na le taba le rena goba na o sehlogo? Modimo o ikwa bjang ge batho ba tlaišega? le gore, Na o ka ba mogwera wa Jehofa? Puku ya Dulang Leratong la Modimo yona e ka thuša morutwana bjang? Puku ye e ka thuša morutwana go diriša melao ya motheo ya Beibele le go dira diphetogo bophelong bja gagwe, gomme a ba le segwera se sebotse le Jehofa. Le ge e ba o šetše o kile wa ithuta le batho ba bangwe o diriša dipuku tše, lokišetša gabotse ge o eya go bala le morutwana yo mongwe le yo mongwe, o naganne ka dinyakwa tša gagwe.

10 O swanetše go dira’ng ge e ba motho yo o ithutago le yena a nyaka go tseba ka taba yeo e lego ka kgatišong yeo e sego ka go Dikgatišo le Dibidio tša go Ruta Batho Beibele (Teaching Toolbox)? Mohlomongwe o ka mmotša gore a ipalele taba yeo ka boyena, gomme wena wa tšwela pele o ithuta le yena puku ya Beibele e a re Ruta goba ya Dulang Leratong la Modimo.

Thoma ka thapelo ge o ithuta le motho Beibele (Bona serapa 11)

11. Re swanetše go thoma neng go bula le go tswalela ka thapelo ge re ithuta le motho Beibele, gona re ka mo thuša bjang go bona bohlokwa bja go thoma thuto ka thapelo?

11 Thoma ka thapelo ge o ithuta le motho Beibele. Gantši go a thuša gore gateetee ka morago ga gore o thome thuto ya Beibele le motho, o bule thuto yeo ka thapelo le go tswalela ka yona. O swanetše go thuša morutwana go bona gore moya o mokgethwa ke wona o re thušago go kwešiša Lentšu la Modimo. Bana babo rena ba bangwe ba thuša barutwana ba bona go bona bohlokwa bja go thoma ka thapelo ka go ba balela Jakobo 1:5 yeo e rego: “Ge e ba mang le mang wa lena a hloka bohlale, a a tšwele pele a kgopela Modimo.” Ke moka ka morago ga go balela barutwana lengwalo le, ba ba botšiša gore: “Re ka kgopela Modimo bohlale bjang?” Ga go pelaelo gore morutwana o tlo araba ka gore re swanetše go rapela Modimo.

12. O ka diriša bjang Psalme 139:2-4, go thuša morutwana gore a se ke a tšhaba go botša Jehofa kamoo a ikwago ka gona?

12 Ruta motho yo o ithutago le yena Beibele go rapela. Mmotše gore Jehofa o tloga a nyaka gore a mo tšhollele sa mafahleng. Mmotše gore ge a rapela Jehofa a nnoši, a mmotše selo se sengwe le se sengwe seo se mo tshwenyago, gotee le dilo tšeo go ka bago thata gore a di botše batho ba bangwe. Mo gopotše gore Jehofa o tseba selo se sengwe le se sengwe seo re se naganago le kamoo re ikwago ka gona. (Bala Psalme 139:2-4.) Le gona re ka kgothaletša motho yo re ithutago le yena Beibele gore a kgopele Modimo gore a mo thuše go fetoša tsela e fošagetšego ya go nagana, le go fetoša mekgwa e mebe. Ka mohlala, a re re motho yo e lego kgajana o ithuta Beibele le yena o sa thabela go keteka letšatši le itšego la maikhutšo leo Bakriste ba sego ba swanela go le keteka. Morutwana yo o a tseba gore ga se a swanela go le keteka, eupša go sa na le dilo tšeo a di ratago ka letšatši leo. Mmotše gore a se ke a tšhaba go botša Jehofa kamoo a ikwago ka gona, le gore a kgopele Jehofa gore a mo thuše go rata feela dilo tšeo a di ratago.—Ps. 97:10.

Mema motho yo o ithutago le yena Beibele go tla dibokeng (Bona serapa 13)

13. (a) Ke ka baka la’ng re swanetše go mema kapejana barutwana ba rena go tla dibokeng? (b) Re ka dira’ng gore re thuše morutwana gore a ikwe a le gae ga mahlaku ge a tlile dibokeng?

13 O se ke wa tšea nako go mema motho yo o ithutago le yena Beibele go tla dibokeng. Dilo tšeo motho yo o ithutago le yena a di bonago dibokeng le go di kwa, di ka mo dira gore a nyake go hlankela Jehofa. Mmontšhe bidio yeo e rego, Ke Eng Seo se Diregago Holong ya Mmušo? gomme ka morago o mo meme go tla dibokeng. Ge e ba go kgonega mo thuše gore a kgone go fihla dibokeng. O ka dira gabotse ge o ka sepela le bagoeledi ba go fapafapana ge o eya go bala le yena. Se se ka thuša motho yo o ithutago le yena Beibele gore a tlwaelane le bana babo rena ka phuthegong, ke moka letšatši leo a tlago go tla dibokeng o tla ikwa a le gae ga mahlaku.

THUŠA MORUTWANA WA GAGO GORE E BE HLATSE YA JEHOFA

14. Ke’ng seo se ka thušago morutwana gore e be Hlatse ya Jehofa?

14 Ge re ithuta le motho Beibele re nyaka gore e be Hlatse ya Jehofa. (Baef. 4:13) Ge motho a dumela go ithuta le rena Beibele, a ka ba a no nyaka go bona gore thuto ya Beibele e ka mo thuša bjang bophelong. Eupša ge a thoma go rata Jehofa kutšwanyana, o tla bona kamoo a ka thušago batho ba bangwe gotee le bao ba šetšego ba le ka phuthegong. (Mat. 22:37-39) Ge o bona e le nako e botse ya go mmotša ka meneelo, o se ke wa dikadika go mmotša gore le yena a ka ntšha moneelo go thekga modiro wa rena.

Thuša morutwana go bona seo a ka se dirago ge a eba le mathata (Bona serapa 15)

15. Re ka thuša morutwana bjang gore a kgone go itharollela mathata?

15 Thuša morutwana go bona seo a ka se dirago ge a eba le mathata. Ka mohlala, a re re motho yo o ithutago le yena yoo e šetšego e le mogoeledi yo a sa kolobetšwago, o go botša gore o kgopišitšwe ke motho yo mongwe ka phuthegong. Go e na le go no ema le yena tabeng ye, mmontšhe Mangwalo ao a tlago go mo thuša go bona seo a swanetšego go se dira. Beibele e tla mmontšha gore a ka kgona go lebalela ngwanabo gomme a tšwela pele ka bophelo. Ge e ba a sa kgone go mo lebalela, o swanetše go ya go ngwanabo gomme a boledišane le yena ka botho le ka lerato, ka maikemišetšo a go ‘rua ngwanabo.’ (Bapiša le Mateo 18:15.) Thuša morutwana wa gago gore a lokišetše seo a tlago go se bolela ge a eya go rarolla bothata le ngwanabo. Mmontšhe kamoo a ka dirago nyakišišo a diriša JW Library®, puku ya Tlhahlo ya go Dira Nyakišišo ya Dihlatse tša Jehofa le wepesaete ya jw.org® go mo thuša go rarolla bothata bjo a nago le bjona. Ge a ka ithuta go itharollela mathata pele a kolobetšwa, seo se tla mo thuša gore a tle a phedišane gabotse le ba bangwe ka phuthegong ge a šetše a kolobeditšwe.

16. Ke ka baka la’ng go le bohlokwa gore o kgopele batho ba bangwe go sepela le wena ge o eya go swara thuto ya Beibele?

16 Kgopela batho ba bangwe ka phuthegong go sepela le wena ge o eya go bala le thuto ya gago, goba o kgopele molebeledi wa tikologo ge a tlile phuthegong ya geno. Ke ka baka la’ng seo se le bohlokwa? Go tlaleletša go mabaka ao re šetšego re boletše ka ona, bagoeledi ba bangwe ba ka thuša morutwana wa gago ka tsela yeo wena o ka se kgonego go mo thuša. Ka mohlala, a re re morutwana wa gago o lekile ka makga a mmalwa go tlogela go kgoga, eupša a palelwa. O ka kgopela mogoeledi yo a kilego a ba le bothata bjo bo swanago le bja gagwe gore a ye le wena thutong ya gago. Mogoeledi yoo a ka kgona go nea morutwana wa gago dikeletšo tšeo di ka mo thušago gore a tlogele go kgoga. Ge e ba o bona o ka se kgone go swara thuto mogoeledi yoo a le gona, o ka mo kgopela gore a go swarele yona ka baka la bokgoni bjo a nago le bjona bja go ruta. Ge o mema bagoeledi ba bangwe gore ba ye le wena ge o yo swara thuto ya Beibele, morutwana wa gago a ka holwa kudu ke bokgoni bja bona. Gopola gore morero wa rena ke go thuša morutwana gore a dire tšwelopele gomme a bontšhe ka mediro gore o rata Modimo.

NA KE SWANETŠE GO KGAOTŠA GO ITHUTA LE MOTHO BEIBELE?

17-18. O swanetše go nagana ka’ng ge e ba o nyaka go kgaotša go ithuta le motho Beibele?

17 Ge e ba motho yo o ithutago le yena Beibele a sa dire diphetogo bophelong bja gagwe, ipotšiše gore: ‘Na ke swanetše go kgaotša go ithuta le motho yo?’ Eupša pele o kgaotša go ithuta le motho Beibele, o swanetše go nagana ka bokgoni bja gagwe. Batho ga ba swane, ba bangwe ba dira diphetogo ka pela mola ba bangwe ba tšea nako. Ipotšiše gore: ‘Na motho yo ke ithutago le yena o dira diphetogo go ya le ka bokgoni bja gagwe?’ ‘Na o šetše a thomile “go boloka,” goba go diriša seo a ithutago sona?’ (Mat. 28:20) Ke nnete gore go ka tšea nako e telele gore motho yo o ithutago le yena e be Hlatse ya Jehofa, eupša o swanetše go dira diphetogo bophelong bja gagwe.

18 Re swanetše go dira’ng ge e ba motho yo e lego kgale re ithuta le yena Beibele a sa bontšhe gore o tšeela godimo dilo tšeo a ithutago tšona? Nagana ka taba ye: A re re o feditše go bala le motho puku ya Beibele e a re Ruta gomme le thomile go bala puku ya Dulang Leratong la Modimo, eupša motho yoo ga se a ka a no le bea dibokeng, le ge e ka ba Segopotšong. Le gona o phela a efa mabaka a go se kwagale ge le swanetše gore le bale. Ge e ba motho yo o balago le yena a le ka tsela ye, o tla swanelwa ke go mmotša phaa, eupša ka tsela e botho gore o tlo kgaotša go bala le yena. *

19. O ka re’ng go motho yo a bonagalago a sa tšeele godimo thuto ya gagwe ya Beibele, gona ke’ng seo se ka bago se mo thibela go dira tšwelopele?

19 O ka thoma poledišano ka go botšiša motho yo o ithutago le yena Beibele gore: ‘Ke’ng seo se go paledišago go ba Hlatse ya Jehofa?’ Morutwana yoo a ka araba ka gore: ‘Ke rata go ithuta Beibele le lena, eupša nka se tsoge ke bile Hlatse ya Jehofa.’ Ge e ba a ka bolela bjalo, go ka ba kaone gore o kgaotše go ithuta Beibele le yena. Eupša gona moo poledišanong yeo, morutwana a ka go botša nnete ya gore ke ka baka la eng a sa dire tšwelopele. Ka mohlala, a ka go botša gore o nagana gore a ka se tsoge a kgonne go ya tšhemong. Ka morago ga gore a go botše gore o ikwa bjang, o tla kgona go mo thuša.

O se ke wa senya nako o ithuta le motho yo a sa nyakego go ba Hlatse ya Jehofa (Bona serapa 20)

20. Lengwalo la Ditiro 13:48 le ka re thuša bjang go tseba ge e ba re swanetše go tšwela pele re ithuta le motho Beibele?

20 Go kweša bohloko gore barutwana ba bangwe ba Beibele ba swana le Baisiraele ba mehleng ya Hesekiele. Jehofa o ile a botša Hesekiele ka bona gore: “Tseba gore o bjalo ka koša ya marato go bona, o bjalo ka yo a nago le lentšu le lebotse le yo a kgonago go letša kwadi gabotse. Ba tla kwa mantšu a gago eupša gwa se be le o tee yo a dirago seo [mantšu ao] a se bolelago.” (Hesek. 33:32) Go ka ba thata go botša motho yo o ithutago Beibele le yena gore o tlo kgaotša go ithuta le yena. Eupša “nako e šetšego ke e nyenyane.” (1 Bakor. 7:29) Go e na le gore re senye nako re ithuta le batho bao ba sa nyakego go ba Dihlatse tša Jehofa, re swanetše go ithuta le batho bao ba tlogago ba nyaka go tseba Modimo goba “bao ba nago le tshekamelo e swanetšego ka bophelo bjo bo sa felego.”—Bala Ditiro 13:48.

Go ka ba go na le bao ba rapelago Jehofa gore a ba thuše gore ba mo tsebe (Bona serapa 20)

21. Temana ya ngwaga wo e re’ng, gona e tla dula e re gopotša’ng?

21 Temana ya ngwaga wo wa 2020, e tlo dula e re gopotša gore re swanetše go ba le bokgoni bja go dira batho barutiwa. E na le a mangwe a mantšu ao Jesu a ilego a a bolela sebokeng se bohlokwa seo a bego a se swaretše kua thabeng ya Galilea. Mantšu ao ke a temana ya ngwaga wo, a re: ‘Eyang le dire batho barutiwa, gomme le ba kolobetše.’Mat. 28:19.

Re swanetše go ba le bokgoni bja go dira batho barutiwa le go ba thuša gore ba kolobetšwe (Bona serapa 21)

KOPELO 70 Tsomang Bao ba Nyakago go kwa Therešo

^ ser. 5 Temana ya ngwaga ya 2020 e re laela gore re ye re ‘dire batho barutiwa.’ Bahlanka ba Jehofa ka moka ba swanetše go kwa taelo ye. Re ka dira’ng gore re thuše batho bao re ithutago le bona Beibele gore ba rate Jehofa gomme e be barutiwa ba Jesu? Sehlogong se re tlo bona kamoo re ka thušago batho ba gore ba rate Jehofa. Le gona re tlo kwa gore re ka tseba bjang ge e ba re swanetše go tšwela pele re ithuta le motho Beibele, goba go kgaotša go ithuta le yena.

^ ser. 18 Bogela bidio yeo e lego go Kgašo ya JW yeo e rego, Go Kgaotša go Ithuta Beibele le Morutwana Yoo a sa Dirego Tšwelopele.