1. Save stresna situaciencar soočinena pe but verna sluge e Jehovaskere?

KO CELO sveto but Jehovaskere sluge soočinena pe stresna hem phare situaciencar. Dali primetingjan akava ko tlo sobranie? Nesave hristijanja borinena pe phare nasvalipaja ili mulo nekoj taro lengere najmangle. Javera osetinena bari dukh keda dikhena kaj nekoj tari familija ili nesavo paše amal čhinavela te služinel e Jehovaske. A nesave cidena muke soske sine pogodime taro prirodna katastrofe. Sa adale phralenge hem phenjenge valjani pomoš hem uteha. Sar šaj te pomožina lenge?

2. Soske ponekogaš e Pavle da sine le potreba taro ohrabruvanje?

² O apostol Pavle but puti sine ko situacie kote so leskoro životo sine ki opasnost (2. Kor. 11:23-28). Osven adava, mora sine te borinel pe protiv o „karo ko telo“, verojatno nesavo problemi e sastipaja (2. Kor. 12:7). Isto agjaar, sine razočarimo keda o Dimas, kova so jekh vreme služinela sine zaedno lea, mukhlja le adaleske so zamanglja o sveto (2. Tim. 4:10). Iako o Pavle sine hrabro pomazimo hristijani kova so spremno pomožinela sine e javerenge, ponekogaš ov da sine obeshrabrimo (Rim. 9:1, 2).

3. Koj utešingja hem pomožingja e Pavle?

³ O Pavle dobingja i uteha hem i pomoš so valjanena sine leske. Sar? O Jehova dengja le sila preku plo sveti duh (2. Kor. 4:7; Fil. 4:13). Osven adava, o Jehova ohrabringja le preku o phralja hem o phenja. O Pavle  pišingja kaj nesave lendar but pomožingje leske hem utešingje le (Kol. 4:11). Maškar adala sorabotnikija so spomningja len o Pavle ko anav sine o Aristarh, o Tihik hem o Marko. Ola ačhile uzo Pavle hem pomožingje leske te istrajnel. Kola osobine pomožingje akale trine hristijanenge te den asavki pomoš? Sar šaj te dža palo lengoro primer džikote utešinaja hem ohrabrinaja e javeren?

4. Sar sikavgja o Aristarh kaj tano verno amal e Pavleske?

⁴ O Aristarh, jekh hristijani taro Solun, sine verno amal e Pavleske. Baši leste prvo puti čitinaja ki Biblija ko izveštaj bašo e Pavleskoro trito misionersko patujbe. Džikote sine zaedno ko Efes, e Aristarhe astargje le jekh grupa manuša (Dela 19:29). Keda konečno mukhle le, ov na našlja te šaj te spasinel pe nego ačhilo e Pavlea. Nekobor masekija palo adava, ki Grcija, palem sine zaedno. Iako o protivnikija probinena sine te mudaren e Pavle, o Aristarh panda sine uzi leste (Dela 20:2-4). Ko 58 berš a.e., keda o Pavle sine bičhaldo sar zatvoreniko ko Rim, o Aristarh sine lea ko adava baro patujbe hem zaedno doživingje brodolom džikote sine ko drom (Dela 27:1, 2, 41). A keda resle ko Rim, najverojatno ačhilo nesavo vreme ko zatvor zaedno e Pavlea (Kol. 4:10). Nane čudno so o Pavle sine doborom ohrabrimo hem utešimo taro jekh asavko verno amal!

5. Sprema Izreki 17:17, sar šaj te sikava kaj siem verna amala?

⁵ Isto sar o Aristarh, amen da šaj te ova verna amala amare phralenge hem phenjenge na samo keda lenge sa šukar nego hem keda tane ko „phare dive“. (Čitin Izreki 17:17.) Čak otkeda ka nakhel nesavo pharipa, šaj e phraleske ili e phenjake ponadari da ka valjanel uteha. I Frensis, * kolatar so mule solduj roditelija ko periodi taro trin masek soske sine len rako, vakerela: „Nesave phare situacie našti te nakhava len doborom lokhe. But sium blagodarno so isi man  verna amala kola so na bistrena kaj panda osetinava dukh, iako nakhlja više nesavo vreme otkeda mule mle roditelija“.

6. Ko so ka pottikninel amen i vernost?

⁶ O verna amala kerena žrtve te šaj te pomožinen ple phralenge hem phenjenge. Na primer, o doktori vakergja jekhe phraleske so vikinela pe Piter kaj isi le nasvalipe kova so sigate napredujnela hem ko krajo ka merel. Leskiri romni i Ketrin vakerela: „Keda doznajngjem i dijagnoza ko doktori, amencar sine jekh bračno pari taro amaro sobranie kova so ingargja amen adari. Ola odma odlučingje te na mukhen amen korkori te nakha tari akaja phari situacija, hem taro adava momenti sekogaš tane amencar keda valjani amenge“. Kobor tano utešno te oven amen čačutne amala kola so ka pomožinen amenge te istrajna keda isi amen nevolje!

7-8. Sprema Kološanite 4:7-9, sar sikavgja o Tihik kaj tano odgovorno manuš?

⁷ O Tihik, jekh hristijani tari rimsko provincija Azija, isto agjaar sine verno amal e Pavleske (Dela 20:4). Okolu 55 berš a.e., o Pavle organiziringja te kheden pe prilogija bašo hristijanja ki Judeja, hem šaj lelja Tihiko te pomožinel le ki adaja odgovorno zadača (2. Kor. 8:18-20). Pokasno, keda o Pavle prvo puti sine phanlo ko Rim, o Tihik prenesinela sine leskere pismija hem ohrabruvačka porake e sobranienge ki Azija (Kol. 4:7-9).

⁸ O Tihik ačhilo verno amal e Pavleske (Tit 3:12). Ko adava vreme na sine sa o hristijanja doverliva sar so sine o Tihik. Okolu 65 berš a.e., keda dujto puti sine phanlo ko Rim, o Pavle pišingja kaj but hristijanja ki provincija Azija na mangle te družinen pe lea soske verojatno darana sine taro protivnikija (2. Tim. 1:15). Sprotivno lendar, e Pavle šaj sine te ovel le doverba ko Tihik, hem adaleske dengja le panda jekh zadača (2. Tim. 4:12). Sigurno but ceninela sine adava so sine le jekh šukar amal sar o Tihik.

9. Sar šaj te dža palo primer e Tihikeskoro?

⁹ Šaj te dža palo primer e Tihikeskoro agjaar so ka ova odgovorna amala. Na primer,  nane dovolno samo te vetina e phralenge hem e phenjenge kaj ka pomožina lenge, nego valjani čače te kera adava ko praktična načinija (Mat. 5:37; Luka 16:10). Ustvari, keda okola so valjani lenge pomoš džanena kaj šaj te ovel len doverba ki amende tegani osetinena pe polokhe. Jekh phen vakerela: „Na sekirinea tut but soske džanea kaj adava so nudingja tuke pomoš čače ka avel ko vreme te šaj te kerel adava so vetingja“.

10. Sprema Izreki 18:24, koj šaj te utešinel adalen so soočinena pe nesave problemea ili tane razočarime?

¹⁰ Adala so isi len problemija ili tane razočarime, but puti osetinena pe pošukar keda doverinena pe nesave šukar amaleske. (Čitin Izreki 18:24.) Na primer, o Badrak sine but razočarimo otkeda leskoro čhavo sine isklučimo. Ov vakerela: „Sine man potreba te kerav lafi nekasaja kaste so šaj te ovel man doverba“. O Karlos, kova so kergja seriozno greška, našti sine poviše te ovel le i odgovornost koja so porano sine le ko sobranie hem koja so but značinela sine leske. Ov vakerela: „Valjani sine mange nekoj kasaja so ka šaj iskreno te kerav lafi bizo te darav kaj ka osudinel man“. O Karlos kergja lafi e starešinencar kola so pomožingje leske te ikljovel ko krajo ple problemea. Leske sine utešno adava da so džanela sine kaj tane doverliva, hem kaj nane te keren lafi e javerencar bašo adava so vakergja lenge.

11. Sar šaj te sikava kaj siem verna hem doverliva amala?

¹¹ Te šaj te ova verna hem doverliva amala, mora te ova strpliva. Keda mukhlja la o rom, i Žana šaj sine te kerel lafi nesave paše amalencar bašo adava sar osetinela pe, hem adava kerela sine te ovel lake but polokho. Oj vakerela: „Ola strplivo šunena man sine, iako but puti povtorinava sine o ista bukja“. Tu da šaj ovea šukar amal ako spremno šunea e javeren.

12. Koj sine o Marko, hem sar sikavgja kaj tano spremno te služinel e javerenge?

¹² O Marko sine hristijani taro Erusalim. Leskoro bratučeti o Varnava sine pendžardo propovedniko (Kol. 4:10). Najverojatno, o Marko avela sine tari barvali familija. Sepak, o materijalna bukja na sine leske najvažna. Ko celo plo životo, ov sine spremno te služinel e javerenge hem adava kerela le sine bahtalo. Na primer, osven so sorabotingja e Pavlea, nesavo vreme sine e Petarea da. Verojatno, pomožinela sine lenge ko praktična načinija džikote ola kerena sine ple odgovornostija (Dela 13:2-5; 1. Pet. 5:13). O Pavle vakergja kaj o Marko tano leskoro sorabotniko „ki služba bašo e Devleskoro carstvo“, kova so pomožingja le hem utešingja le (Kol. 4:10, 11).

13. Sar o 2. Timotej 4:11 sikavela kaj o Pavle ceninela sine i verno služba e Markoskiri?

¹³ O Marko ulo paše amal e Pavlea. Ko 65 berš a.e., keda sine phanlo posledno puti ko Rim, o Pavle pišingja plo dujto lil dži ko Timotej, ko kova so zamolingja le te avel ki leste hem te lel e Marko pea (2. Tim. 4:11). O Pavle sigurno but ceninela sine i verno služba e Markoskiri, hem adaleske manglja ov te ovel lea ko najvažno periodi taro leskoro životo. O Marko pomožingja leske ko praktična načinija, šaj agjaar so anela sine leske hajbaske ili so anela sine leske svitokija hem mastilo. Asavki poddrška hem ohrabruvanje sigurno but pomožingje e Pavleske te istrajnel ko posledna dive angleder te ovel mudardo.

14-15. Sprema Matej 7:12, sar šaj te pomožina e javerenge ko praktično način?

¹⁴ Čitin Matej 7:12. Keda nakhaja taro  pharo periodi but siem blagodarna so o javera pomožinena amenge ko praktična načinija. O Rajan, koleskoro dad mulo ki jekh nesrekja, vakerela: „Keda doživinea nevolje, čak o najobična bukja so kerena pe sekova dive dikhjona tuke sar but baro tovari. Tegani but značinela keda nekoj ka kerel tuke nesavi šukar buti, čak ako tani but tikni“.

¹⁵ Ako vnimatelno dikhaja, verojatno ka arakha praktična načinija sar te pomožina e javerenge. Setin tut ko Piter hem ki Ketrin, kolen so spomningjem len angleder. Adaleske so o solduj našti sine te vozinen, jekh phen kergja raspored sekogaš te ovel nesavo objaviteli te ingarel len ko doktori te šaj te na mukhen nijekh termini. Dali akava pomožingja lenge? I Ketrin vakerela: „Sar ka phene baro pharipa pelo amendar taro pikje“. Nikogaš ma bistre kaj šaj but te pomožine e javerenge, čak ako kerea lenge tikne bukja.

16. Koja važno buti sikljovaja taro Marko bašo adava sar valjani te pomožina e javerenge?

¹⁶ So javer sikljovaja taro primer e Markoskoro? Le sine le razna odgovorna zadače, hem sine but zafatimo ki služba bašo Devel. Isto agjaar, pišingja o evangelie kova so phiravela leskoro anav. Ama iako kerela sine sa adava, ov arakhlja vreme te ohrabrinel e Pavle, hem o Pavle džanela sine kaj šaj te rodel lestar pomoš. A sar tano avdive? I Andžela, kolakiri baba sine mudardi, but ceningja i pomoš hem i uteha so dobingja e javerendar. Oj vakerela: „But tano lokho te rode pomoš nekastar so čače mangela te pomožinel. Asavko amal tano spremno te pomožinel tuke sekogaš, hem ni hari na mislinela pe te kerel sa so valjani“. Šukar tano te puča amen: „Sar dikhena o phralja hem o phenja ki mande? Dali džanena kaj sium spremno te pomožinav lenge ko praktična načinija?“

17. Sar o lafija taro 2. Korinkjanite 1:3, 4 šaj te pottikninen amen te utešina e javeren?

¹⁷ Nane pharo te arakha phralja hem phenja kolenge so valjani ohrabruvanje hem pomoš.  Šaj te vakera lenge o ista ohrabruvačka misle so o javera koristingje len te šaj te utešinen amen. I Nina, jekh phen kolakiri baba muli, vakerela: „Ako dozvolinaja, o Jehova šaj te utešinel e javeren preku amende“. (Čitin 2. Korinkjanite 1:3, 4.) I Frensis, koja so sine spomnimi angleder, vakerela: „Čače tano točno adava so pišinela ko 2. Korinkjanite 1:4. Šaj te da e javeren i isto uteha koja so amen dobingjem la“.

18. a) Soske nesavenge nane lokho te utešinen e javeren? b) Sar šaj te da čačutni uteha hem ohrabruvanje? Vaker primer.

¹⁸ Valjani te roda načinija te pomožina e javerenge čak keda na siem sigurna sar te postapina. Na primer, šaj na džanaja so te vakera ili so te kera nekaske soj tano ki phari situacija. Jekh starešina so vikinela pe Pol setinela pe sar trudingje pe o javera te utešinen le keda mulo leskoro dad. Ov vakerela: „Dikhela pe kaj na sine lenge lokho te aven hem te keren mancar lafi. Na džanena sine so te vakeren mange. Sepak, but ceninava so sine spremna te den man uteha hem poddrška“. Otkeda doživingja silno zemjotres, jekh phral so vikinela pe Tadžon vakergja: „Te ovav iskreno, na setinava man ki sekoja poraka so dobingjum la ko dive palo zemjotres. Ama, setinava man kaj e javerenge sine važno te džanen sar sium“. Šaj čače te utešina e phralen hem e phenjen ako sikavaja lenge kobor značinena amenge.

19. Soske sian odlučno te utešine e javeren?

¹⁹ Džikote avela sa popaše o krajo taro akava sveto, o uslovija ka oven sa pološna hem o životo ka ovel sa popharo (2. Tim. 3:13). Osven adava, ponadari da ka valjani amenge ohrabruvanje adaleske so siem nesovršena hem stalno grešinaja. Jekh buti so pomožingja e Pavleske te ačhovel verno e Devleske dži ko krajo, sine o ohrabruvanje so dobinela sine taro phralja hem phenja. Te ova amen da verna sar o Aristarh, odgovorna sar o Tihik hem spremna te služina sar o Marko. Agjaar ka šaj te pomožina amare phralenge hem phenjenge ponadari da verno te služinen e Jehovaske (1. Sol. 3:2, 3).