1, 2. ¿Achkë kan nimaläj rubʼanik xbʼanatäj pa Pentecostés rchë ri junaʼ 33?

RI DOMINGO nmaqʼaʼ rchë ri Pentecostés rchë ri junaʼ 33, chriʼ Jerusalén, ye kʼo wä jun 120 rutzeqelbʼëy Jesús ri kimolon wä kiʼ chpan jun jay ri kʼo wä pa rukaʼn piso (Hech. 1:13-15; 2:1). Majanäj ta qa, Jesús xuʼij chkë chë kekanaj qa pa tinamït rchë xtkikʼül jun ri janina rejqalen (Hech. 1:4, 5). ¿Achkë kʼa xbʼanatäj?

² «Chaq kʼateʼ kʼo jun xqʼajan pä chlaʼ chkaj, ri ruchʼaʼäl kan achiʼel ruchʼaʼäl nuʼän ri kaqʼiqʼ taq njmin, y xnujsaj ri jay ri akuchï ye tzʼyül wä». Taq xbʼanatäj riʼ, ri rutzeqelbʼëy Jesús xkitzʼët achiʼel ta ruxaq qʼaqʼ kʼo pa ruwiʼ kijolon. Ya riʼ taq Dios xyaʼ pä ri loqʼoläj ruchqʼaʼ pa kiwiʼ jontir ri ye kʼo chriʼ (Hech. 2:2-4). Jehová kan nimaläj rubʼanik xuʼän riʼ (Hech. 1:8). Ri cristianos riʼ xeʼok ri naʼäy taq winäq ri xechaʼöx rma ri loqʼoläj ruchqʼaʼ Dios * rchë nkiqʼät tzij rkʼë Jesús chlaʼ chkaj.

3. ¿Achkë rma ri cristianos ri kimolon kiʼ pa Pentecostés kan xkikʼuqbʼaʼ wä kikʼuʼx chë xechaʼöx rma ri loqʼoläj ruchqʼaʼ Dios?

³ Xa ta rït xatok jun chkë ri rutzeqelbʼëy Jesús ri xetzʼetö ri xbʼanatäj pa Pentecostés, ma ta jun bʼëy namestaj ri xbʼanatäj ri qʼij riʼ. Xjeʼ ta jun ruxaq qʼaqʼ pa ruwiʼ ajolon chqä  xatzjon ta pa jalajöj chʼaʼäl (Hech. 2:5-12). Riʼ xkʼüt ta chawäch chë kantzij xachaʼöx rma Dios rchë xkabʼä chkaj. Ye kʼa, ¿ronojel komä mul kan nimaläj rubʼanik nuʼän Dios che rä taq yeruchaʼ ri rusamajelaʼ? Manä. ¿Achkë rma qataman riʼ? Tqatzʼetaʼ.

4. ¿Ajän xechaʼöx rma ri loqʼoläj ruchqʼaʼ Dios ri cristianos rchë ri naʼäy siglo?

⁴ Naʼäy tqatzʼetaʼ ajän nchaʼöx jun winäq rchë nbʼä chkaj. Chpan ri Pentecostés rchë ri junaʼ 33 ma xa xuʼ ta ri 120 cristianos xyaʼöx ri loqʼoläj ruchqʼaʼ Dios pa kiwiʼ. Ri qʼij riʼ, ri loqʼoläj ruchqʼaʼ Dios ri rutzujun wä qa Jesús, xyaʼöx chqä pa kiwiʼ jun ye 3.000 winäq. Ri winäq riʼ, xechaʼöx rchë yebʼä chkaj taq xeqasäx pa yaʼ (Hech. 2:37, 38, 41). Ye kʼa, chkipan ri junaʼ chrij riʼ, ma jontir ta xechaʼöx rchë yebʼä chkaj kan xa xuʼ xeqasäx pa yaʼ. Ri samaritanos xechaʼöx taq qʼaxnäq chik jbʼaʼ tiempo yeqasan qa pa yaʼ (Hech. 8:14-17). Ye kʼa Cornelio chqä ri ye kʼo pa rachoch jun wä chik xbʼanatäj kikʼë, rma ryeʼ xechaʼöx rma ri loqʼoläj ruchqʼaʼ Dios taq majanä wä keqasäx pa yaʼ (Hech. 10:44-48).

5. Rkʼë ri nuʼij chpan 2 Corintios 1:21 chqä 22, ¿achkë nbʼanatäj kikʼë ri yechaʼöx rma ri loqʼoläj ruchqʼaʼ Dios?

⁵ Komä tqatzʼetaʼ achkë nunaʼ jun winäq ri nchaʼöx rchë nbʼä chkaj. Rkʼë jbʼaʼ, ye kʼo ri nkikʼutuj qa chkiwäch achkë rma yë ryeʼ xechaʼöx. Ye kʼo chik jojun rkʼë jbʼaʼ jun wä chik ri nkinaʼ. Xa bʼa achkë na kʼa nkinaʼ, ri apóstol Pablo xuʼij achkë nbʼanatäj kikʼë jontir ri yechaʼöx rma ri loqʼoläj ruchqʼaʼ Dios. Ryä xuʼij: «Taq rïx xinmaj yän, xyaʼöx jun iwetal * rma ryä, y xuʼän riʼ rkʼë ri loqʼoläj ruchqʼaʼ Dios ri rutzujun wä qa chiwä, ri nuyaʼ jun kʼuqbʼäl kʼuʼx chqë chrij ri spanïk ri xtqakʼül apü» (Efes. 1:13, 14; nota). Jehová nuksaj ri loqʼoläj ruchqʼaʼ rchë nukʼüt chkiwäch ri cristianos riʼ chë xechaʼöx rma ryä. Reʼ ntel chë tzij chë ri loqʼoläj ruchqʼaʼ ya riʼ ri «kʼuqbʼäl kʼuʼx» nyaʼöx chkë ri cristianos riʼ rchë ryeʼ ütz nkiyaʼ chwäch kan chë xkebʼä chkaj y ma xkekanaj ta qa  chwäch le Ruwachʼulew (taskʼij ruwäch 2 Corintios 1:21, 22).

6. ¿Achkë kʼo chë nuʼän jun cristiano ri chaʼon rma ri loqʼoläj ruchqʼaʼ Dios rchë nbʼä chkaj?

⁶ We jun cristiano nchaʼöx rma ri loqʼoläj ruchqʼaʼ Dios, ¿ntel chë tzij riʼ chë kan xtbʼä chkaj? Manä, rma ryä xa xuʼ xchaʼöx. Rma riʼ, ütz ma numestaj ta re naʼoj reʼ: «Wachʼalal, kan más kʼa titjaʼ iqʼij rchë nikʼül ri xtzuj chiwä taq xixskʼïx chqä xixchaʼöx, rma, we ma xtiyaʼ ta qa kibʼanik ronojel reʼ, ütz xttel apü jontir chiwäch» (2 Ped. 1:10). Nqʼalajin kʼa chë, tapeʼ jun cristiano chaʼon rchë nbʼä chkaj, xa xuʼ xtbʼä chkaj we ma xtqʼäj ta rutzij Jehová (Filip. 3:12-14; Heb. 3:1; Apoc. 2:10).

7. ¿Achkë rubʼanik nutamaj jun cristiano chë xchaʼöx rchë xtqʼät tzij rkʼë Jesús chlaʼ chkaj?

⁷ ¿Achkë rubʼanik nutamaj jun winäq chë xchaʼöx rchë nbʼä chkaj? Ri ruqʼalajsaxik re kʼutunïk reʼ nqïl chpan ri tzij ri xeruʼij Pablo chkë ri cristianos aj Roma ri yechaʼon wä rma ri loqʼoläj ruchqʼaʼ Dios. Ryä xuʼij reʼ chkë: «Rma ri ruchqʼaʼ Dios ri xyaʼöx pä pa iwiʼ rïx ma yixruxïm ta chqä ma nuʼän ta chë ninaʼ chik jmul xbʼïn-ïl, xa xuʼän chë xixok ralkʼwal Dios. Chqä ri uchqʼaʼ riʼ nbʼanö chqë chë nqaʼij: ‹¡Abba, Qatataʼ!›. Kan yë kʼa ri loqʼoläj ruchqʼaʼ Dios ri nbʼanö chë röj nqanaʼ chë yoj ralkʼwal Dios» (Rom. 1:7; 8:15, 16). Rma riʼ, rkʼë ri loqʼoläj ruchqʼaʼ, Dios nuʼän chë ri cristianos nkitamaj chë xechaʼöx rchë xtkiqʼät tzij rkʼë Jesús chlaʼ chkaj (1 Tes. 2:12).

8. Achiʼel nuʼij 1 Juan 2:20 chqä 27, ¿achkë rma qataman chë ma nkʼatzin ta na chë ri nkʼaj chik yebʼin che rä jun winäq chë chaʼon rchë nbʼä chkaj?

⁸ Kan yë Jehová nbʼanö chë ma nuʼän ta kaʼiʼ kikʼuʼx ri yechaʼon rchë yebʼä chkaj chrij ri kiskʼixik xbʼan (taskʼij ruwäch 1 Juan 2:20, 27). Kantzij na wä chë, achiʼel ri nkʼaj chik cristianos, ri yechaʼon rchë yebʼä chkaj nkʼatzin chqä yetjöx rma Jehová rkʼë ri congregación. Ye kʼa ma nkʼatzin ta chë kʼo jun nbʼin chkë chë yechaʼon rchë yebʼä chkaj, rma Jehová rubʼanon chik riʼ rkʼë ri loqʼoläj ruchqʼaʼ.

9. Achiʼel nuʼij Efesios 1:18, ¿achkë nbʼanatäj rkʼë jun cristiano taq nchaʼöx rma Dios?

⁹ Kan konojel bʼaʼ rusamajelaʼ Dios ma nqʼax ta chkiwäch achkë nbʼanatäj rkʼë jun winäq taq nchaʼöx rma Dios. ¿Achkë rma? Rma ryeʼ ma yechaʼon ta rchë yebʼä chkaj. Dios xeruʼän ri winäq rchë yejeʼ chwäch le Ruwachʼulew xtbʼä qʼij xtbʼä säq, ma xeruʼän ta rchë yebʼä chkaj (Gén. 1:28; Sal. 37:29). Ye kʼa ryä ye ruchaʼon jojun winäq rchë yebʼä chkaj. Rma riʼ, taq jun cristiano nchaʼöx rma ri loqʼoläj ruchqʼaʼ Dios, ri ruyoʼen apü chqä ri ruchʼobʼonik kan yejalatäj y xtrayij xtbʼä chkaj (taskʼij ruwäch Efesios 1:18).

10. ¿Achkë ntel chë tzij chë jun cristiano «naläx chik jmul»? (Tatzʼetaʼ chqä ri nota).

¹⁰ Taq jun cristiano nchaʼöx rma ri loqʼoläj ruchqʼaʼ Dios, achiʼel ta «naläx chik jmul». * ¿Achkë nunaʼ jun winäq ri «naläx chik jmul» o «alaxnäq rma ri ruchqʼaʼ Dios»? Rkʼë ri xuʼij Jesús xkʼüt chë majun achkë rubʼanik naqʼalajsaj riʼ chwäch jun ri ma chaʼon ta rchë nbʼä chkaj (Juan 3:3-8; nota).

11. ¿Achkë njalatäj chpan ruchʼobʼonik jun cristiano taq nchaʼöx rma ri loqʼoläj ruchqʼaʼ Dios?

¹¹ Taq jun winäq nchaʼöx rma ri loqʼoläj ruchqʼaʼ Dios, kan kʼïy njalatäj chpan ruchʼobʼonik. Rubʼanon qa, ryä kan rkʼë wä ronojel  ran nrajoʼ nkʼaseʼ qa chwäch le Ruwachʼulew. Ryä kan nurayij wä nutzʼët ri qʼij taq Jehová xtchüp ruwäch ronojel ri itzelal chwäch le Ruwachʼulew chqä xtuʼän jun Kotzʼijaläj Ulew che rä. Rkʼë jbʼaʼ, ruyoʼen wä ri qʼij taq xtkʼasöx jun ruchʼalal o rachiʼil. Ye kʼa, taq xchaʼöx rma ri loqʼoläj ruchqʼaʼ Dios, ri ruchʼobʼonik chöj xjalatäj. Reʼ ma ntel ta chë tzij chë ma nrajoʼ ta chik nkʼaseʼ qa chwäch le Ruwachʼulew xtbʼä qʼij xtbʼä säq. Chqä ma yë ta ri bʼis o ri tijöj poqonal rlon xjalö ruchʼobʼonik. Chqä ma rma ta chë chaq kʼateʼ xnaʼ chë xa xtikʼo rukʼuʼx xtjeʼ chwäch le Ruwachʼulew xtbʼä qʼij xtbʼä säq. Ri winäq riʼ njalatäj ruchʼobʼonik rma Jehová xksaj ri loqʼoläj ruchqʼaʼ rchë xjäl ruchʼobʼonik y ke riʼ xrayij nbʼä chkaj.

12. Achiʼel nuʼij chpan 1 Pedro 1:3 chqä 4, ¿achkë nunaʼ jun cristiano ri chaʼon rchë nbʼä chkaj taq nchʼobʼon chrij ri xtkʼül apü?

¹² Ri cristiano ri xchaʼöx rma ri loqʼoläj ruchqʼaʼ Dios rkʼë jbʼaʼ nunaʼ chë ma taqäl ta chrij ri nimaläj spanïk riʼ, ye kʼa kan rkʼë ronojel ran nunaʼ chë xchaʼöx yän rma Jehová. Taq nchʼobʼon chrij ri xtkʼül apü, kan janina ntyoxin chqä kan nunaʼ kiʼkʼuxlal (taskʼij ruwäch 1 Pedro 1:3, 4).

13. ¿Achkë nkichʼöbʼ ri cristianos ri yechaʼon rchë yebʼä chkaj chrij kikʼaslemal chwäch le Ruwachʼulew?

¹³ ¿Ntel chë tzij riʼ chë ri yechaʼon rma ri loqʼoläj ruchqʼaʼ Dios nkirayij yekäm? Ri apóstol Pablo nuqʼalajsaj ri kʼutunïk riʼ chqawäch. Ryä xjnamaj kichʼakul ri yechaʼon rchë yebʼä chkaj kikʼë koköj taq jay ri ye bʼanon rkʼë tzyäq. Ryä xuʼij: «Ri yoj kʼo chpan re jay reʼ, ri bʼanon rkʼë tzyäq, kan nqachʼujirsaj qiʼ chqä nqbʼison, ma rma ta chë nqajoʼ nqesaj re jay reʼ chqij, xa rma nqajoʼ nqaksaj ri jun chik rchë chë ri kʼaslemal nutäj äl ronojel ri xa nkäm» (2 Cor. 5:4). Reʼ ma ntel ta chë tzij chë ri cristianos ri yechaʼon rchë yebʼä chkaj ma kiʼ ta chik kikʼuʼx yekʼäs chqä nkajoʼ yekäm yän. Ryeʼ kantzij na wä chë kan kiʼ kikʼuʼx yekʼäs chqä nkiksaj kikʼaslemal rchë nkiyaʼ ruqʼij Jehová kikʼë kichʼalal chqä kichiʼil. Tapeʼ ke riʼ, xa bʼa achkë na kʼa najin nkiʼän, ronojel mul kʼo chkikʼuʼx ri nimaläj spanïk ri kiyoʼen apü (1 Cor. 15:53; 2 Ped. 1:4; 1 Juan 3:2, 3; Apoc. 20:6).

14. We jun winäq kan nurayij nuʼän ruraybʼal Dios o rutzʼeton chë Jehová rutoʼon pä kʼïy mul, ¿ntel chë tzij riʼ chë chaʼon rchë nbʼä chkaj?

¹⁴ Rkʼë jbʼaʼ rït akʼutun qa chawäch we Jehová yït ruchaʼon rchë yabʼä chkaj. We ke riʼ, ütz nayaʼ kiqʼalajsaxik re kʼutunïk reʼ: ¿kan narayij naʼän ri ruraybʼal Dios?, ¿kan nuʼij riʼ awan natzjoj le Biblia?, ¿kan nqä chawäch natjoj awiʼ chrij le Biblia chqä natamaj ri naʼoj ye kʼo chpan?, ¿anaʼon rït chë Jehová ruyaʼon utzil pa ruwiʼ ri samaj najin naʼän chrij rutzjoxik le Biblia?, ¿nanaʼ rït chë jun nimaläj samaj yaʼon pa aqʼaʼ ri yeʼatoʼ ri nkʼaj chik rchë más junan nuʼän kiwäch rkʼë Jehová?, ¿atzʼeton rït chë Jehová yït rutoʼon pä kʼïy mul pa akʼaslemal? (1 Cor. 2:10). We xaʼij jaʼ chkë ronojel re kʼutunïk reʼ, ¿ntel chë tzij riʼ chë yït chaʼon rchë yabʼä chkaj? Manä, rma jontir ri rusamajelaʼ Jehová, yechaʼon rchë yebʼä chkaj o manä, rkʼë jbʼaʼ nkinaʼ achiʼel nanaʼ rït. Y, rkʼë ri loqʼoläj ruchqʼaʼ, Jehová nkowin nuyaʼ ruchqʼaʼ xa bʼa achkë rusamajel, xa bʼa akuchï na kʼa ruyoʼen xtkʼaseʼ wä. We rït ma kan ta ataman we yït chaʼon rma ri loqʼoläj ruchqʼaʼ Dios, ntel chë tzij chë ma yït chaʼon ta rchë yabʼä chkaj. Ri yechaʼon rchë yebʼä chkaj ma nkikʼutuj ta qa chkiwäch we yechaʼon o manä, ¡ryeʼ kan kitaman chë yechaʼon chik!

15. ¿Achkë rma qataman chë ye kʼo ma yebʼä ta chkaj tapeʼ xyaʼöx loqʼoläj ruchqʼaʼ Dios pa kiwiʼ?

 ¹⁵ Chpan le Biblia yeqïl kʼïy tzʼetbʼäl chkij rusamajelaʼ Dios ojer ri xyaʼöx ri loqʼoläj ruchqʼaʼ Dios pa kiwiʼ, ye kʼa ma xebʼä ta chkaj. Jun tzʼetbʼäl. Ri loqʼoläj ruchqʼaʼ Dios xkʼwaj rubʼey David (1 Sam. 16:13). Ri loqʼoläj uchqʼaʼ riʼ xtoʼ David rchë xqʼax ri naʼoj chwäch ri ye petenäq rkʼë Jehová, chqä xtoʼ rchë xtzʼibʼaj kʼïy peraj rchë le Biblia (Mar. 12:36). Tapeʼ ke riʼ, ri apóstol Pedro xuʼij chë David «ma xbʼä ta chkaj» (Hech. 2:34). Le Biblia chqä nuʼij chë Juan el Bautista kan kʼo wä loqʼoläj ruchqʼaʼ Dios pa ruwiʼ (Luc. 1:13-16). Rma riʼ Jesús xuʼij: «Chkikojöl ri winäq, majun ta jun taqon pä ri más nüm ruqʼij chwäch Juan el Bautista». Tapeʼ ke riʼ, Jesús xuʼij chë Juan ma xtqʼät ta tzij rkʼë ryä chlaʼ chkaj (Mat. 11:10, 11). Jehová xksaj ri loqʼoläj ruchqʼaʼ rchë xyaʼ kichqʼaʼ ri achiʼaʼ riʼ rchë xkiʼän nimaläj taq samaj, ye kʼa ma xksaj ta rchë xeruchaʼ rchë yebʼä chkaj. ¿Ntel chë tzij riʼ chë ryeʼ ma kan ta rkʼë ronojel kan xkiyaʼ ruqʼij Dios? Manä. Xa ntel chë tzij chë Jehová xtyaʼ kikʼaslemal ri achiʼaʼ riʼ chwäch ri Kotzʼijaläj Ulew (Juan 5:28, 29; Hech. 24:15).

16. ¿Akuchï kiyoʼen yejeʼ wä kʼïy chkë ri rusamajelaʼ Jehová?

¹⁶ Komä, kan konojel bʼaʼ chkë ri rusamajelaʼ Jehová ma kiyoʼen ta yebʼä chkaj. Achiʼel wä Abrahán, Sara, David, Juan el Bautista y ye kʼïy achiʼaʼ chqä ixoqiʼ ri xejeʼ ojer, ryeʼ kiyoʼen yejeʼ chwäch le Ruwachʼulew taq ri Ruqʼatbʼäl Tzij Dios xtqʼät tzij (Heb. 11:10).

17. ¿Achkë kʼutunïk xkeqʼalajsäx chpan ri jun chik tjonïk?

¹⁷ Komä kʼa ye kʼo na jojun qachʼalal chwäch le Ruwachʼulew ri yechaʼon rchë yebʼä chkaj. Rma riʼ, kʼïy mul rkʼë jbʼaʼ yepë jojun kʼutunïk pa qajolon (Apoc. 12:17). Kʼutunïk achiʼel reʼ: ¿Achkë rubʼanik kʼo chë nkitzʼët kiʼ ri qachʼalal ri yechaʼon rchë yebʼä chkaj? ¿Achkë qanaʼoj kʼo ta chë nqakʼüt chwäch jun qachʼalal ri nutäj ri kaxlanwäy chqä ri vino taq nnatäx rukamik Jesús? ¿Kʼo ta komä chë nqachʼujirsaj qiʼ rma nqatzʼët chë ri yebʼin chë yechaʼon rchë yebʼä chkaj xa najin yekʼiyïr ronojel junaʼ? Chpan ri jun chik tjonïk xkeqaqʼalajsaj ri kʼutunïk riʼ.