1. Nyɔ ci yí Yehowa nu ɖɛ mɔ yeavajɔ le mìwo hwenuɔ?

YEHOWA nu nyɔ ɖɛ so mìwo hwenu nu mɔ: “Amɛ amɛwo aso egbewo pleŋ mɛ le jukɔnwo mɛ, yí alé awutoga nɔ Ʒuifu ɖeka goguiɖe yí anu mɔ: ‘Mìji mɔ mìayi koɖo mí, ɖo mìse mɔ Mawu le koɖo mí.’” (Zak. 8:23, NWT) “Ʒuifu” lɔ le dumɛ nɔ mɛ ciwo Mawu sɔ yi gbɔngbɔn kɔkɔɛ shi ami nɔ. Wogbeyɔnɔ wo mɔ “Izraɛli Mawu tɔ.” (Gal. 6:16, NWT) “Amɛ amɛwo” lɔwo le dumɛ nɔ mɛ ciwo yí kpɔkpɔ mɔ nɔ agbe tɛgbɛɛ nɔnɔ le nyigban ji. Mɛ cɛwo nya mɔ Yehowa cu shi nɔ amɛshiaminɔwo gbɛbɔbɔ cɛ yí bubu enyi nɔ wo mɔ woasɛn Yehowa doju koɖo wo.

2. Lé “amɛ amɛwo” lɔwo “ayi koɖo” amɛshiaminɔwo doɔ?

² Mɛ ciwo yí kpɔkɔ emɔ mɔ yewoavanɔ agbe le nyigban ji datɛnŋ ajeshi amɛshiaminɔ ciwo yí kpɔtɔ le nyigban ji ŋkɔwo ɖekaɖeka o, * gan woatɛnŋ “ayi koɖo” wo. Lé woayi koɖo wo doɔ? Bibla nu mɔ “amɛ amɛwo . . . alé awutoga nɔ Ʒuifu ɖeka goguiɖe yí anu mɔ: ‘Mìji mɔ mìayi koɖo mí, ɖo mìse mɔ Mawu le koɖo mí.’” Kpukpui cɛ xo nuxu so Ʒuifu ɖeka nu. Vɔ nyɔgbe “mí” ci ezan na mìnya mɔ amɛ lɔwo sugbɔ. Ecɛ dasɛ mɔ Ʒuifu ɖeka nyɔ ci wonu denyi amɛ kuɖeka yɔ o, ele dumɛ nɔ amɛshiaminɔ gbɛbɔbɔ lɔ pleŋ. Mɛ ciwo yí wodeshi ami nɔ sɛnkɔ Yehowa  doju koɖo amɛshiaminɔ cɛwo. Ele ahan gan, wodekpɔnɔ amɛshiaminɔwo mɔ wonyi yewo gawo o, ɖo womɔŋje mɛ mɔ Yesu yí nyi yewo Ga.​—Mt. 23:10.

3. Nyɔbiɔse ciwo yí mìakpɔ ɖoŋci nɔ le nyɔta cɛ mɛɔ?

³ Ci Kristotɔ amɛshiaminɔwo kpɔtɔ le Mawu sɛntɔwo mɛ le egbɛmɛɔ, mɛɖewo tɛnŋ biɔ se mɔ: (1) Lé amɛshiaminɔwo ɖo akpɔnɔ wowoɖekiwo doɔ? (2) Nɔ Kristotɔ ɖe ɖu kpɔwɛŋɖuɖu lɔwo le Eŋwiɖoɖo lɔ ji ɖe, lé míawa nu do nu doɔ? (3) Nɔ mɛ ciwo yí ɖunɔ kpɔwɛŋɖuɖu lɔwo hlɛnhlɛnmɛ sukɔgbɔ doji ɖe, eɖo aɖe fun nɔ mìa? Nyɔta cɛ ana ɖoŋci nɔ nyɔbiɔse cɛwo.

4. Sɔ koɖo 1 Korɛntitɔwo 11:27-29 ɖe, amɛkanxlenyɔ ci nu amɛshiaminɔwo ɖo abu tamɛ kpɔ so veviɖeɔ, yí nyi yí taɖoɔ?

⁴ Amɛshiaminɔwo ɖo abu tamɛ kpɔ veviɖe so amɛkanxlenyɔ ci yí 1 Korɛntitɔwo 11:27-29 mɛ nu. (Hlin.) Lé amɛshiaminɔ ɖe atɛnŋ asɔ “xomɛ kucwi” ɖu kpɔwɛŋɖuɖu lɔ le Eŋwiɖoɖo lɔ ji doɔ? Atɛnŋ ajɔ ahan, nɔ éɖu kpɔnnɔ lɔ yí nu vɛn lɔ, gan yí dezɔnnɔ do  Yehowa gɔnmɛɖose jɔjɔɛwo ji o. (Ebre. 6:4-6; 10:26-29) Amɛshiaminɔwo nya mɔ, yewoɖo anɔ gbeji gbɔxwe axɔ “ajɔ ci Mawu yɔ [yewo] nɔ . . . le jeŋkwi mɛ toto Kristo ji.”​—Fili. 3:13-16.

5. Lé amɛshiaminɔwo ɖo akpɔnɔ wowoɖekiwo doɔ?

⁵ Yehowa gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ kpenɔdo yi sɛntɔwo nu nɔ woasɔ wowoɖekiwo hwe yí wodayinɔ go o. (Efe. 4:1-3; Kol. 3:10, 12) Eyi taɖo amɛshiaminɔwo deɖo akpɔnɔ wowoɖekiwo mɔ, yewo nyɔ wu mɛkpɛtɛwo o. Wonya mɔ denyi dandandan yí Yehowa ana gbɔngbɔn kɔkɔɛ yewo sɔwu yi sɛntɔ kpɔtɛwo o. Wodekpɔɛni mɔ yewomɔŋje Bibla mɛ nyɔnɔnwiwo mɛ citocito wu mɛkpɛtɛwo o. Yí wodenunɔ nɔ mɛbuwo mɔ woshi ami nɔ yewo yí yewoɖo atɔ kpɔwɛŋɖuɖu lɔwo ɖuɖu le Eŋwiɖoɖo ji o. Vɔ wosɔ wowoɖekiwo hwe yí donɔ jeshi mɔ Yehowa yí yɔnɔ amɛwo nɔ jeŋkwimɛ yiyi.

6. Sɔ koɖo 1 Korɛntitɔwo 4:7, 8 ɖe, lé Kristotɔ amɛshiaminɔwo ɖo awanɔ nu do mɛbuwo nu doɔ?

⁶ Ci amɛshiaminɔ lɔwo kpɔɛni mɔ bubu enyi nɔ yewo mɔ woyɔ yewo nɔ jeŋkwimɛ yiyi can ɔ, wodekpɔnɔ emɔ mɔ amɛwo ado bubu yewo nu sɔwu mɛkpɛtɛwo o. (Fili. 2:2, 3) Wogbenya mɔ ci Yehowa shi ami nɔ yewoɔ, dena mɛbuwo nya o. Eyi taɖo dakpaca amɛshiaminɔ ɖe nɔ amɛwo dokɔ ɖyika yi mɔ wodeshi ami ni o. Ðo émɔŋje mɛ mɔ Bibla mɔ mìŋgbeɖe blɛ axɔ mɛ ciwo yí nunɔ mɔ yewoxɔ agbanleamɛji vevi ɖe so Mawu gbɔ ji se o. (Enyɔ. 2:2) Kristotɔ amɛshiaminɔ dajinɔ mɔ amɛwo le sɔ susu ɖo ye ji o, eyi taɖo nɔ édo go mɛɖe ŋkɔtɔɔ, danu ni mɔ woshi ami nɔ ye o. Kpɔ dasɔ yinɔ go le amɛwo mɛ hɛnnɛ o.​—Hlɛn 1 Korɛntitɔwo 4:7, 8.

7. Nyiwo yí amɛshiaminɔwo deɖo awaɔ, yí nyi yí taɖoɔ?

⁷ Kristotɔ amɛshiaminɔwo dekpɔɛni mɔ yewoɖo azan gamɛ anɔnɔ ju koɖo amɛshiaminɔ buwo shigbe mɔ yewole gbɛbɔbɔ ɖe mɛ hannɛ o. Wodejinɔ amɛshiaminɔ buwo kpɔ koɖo susu mɔ yewoaxo nuxu so lé woshi ami nɔ wo do alo awa bɔbɔ yewoɖekɛwo keŋ asɔ kpla Bibla o. (Gal. 1:15-17) Nɔ amɛshiaminɔwo wanɔ ahan ɔ, ahɛn mama va hamɛ lɔ mɛ. Ecɛ ana woatrɔkpe Mawu gbɔngbɔn kɔkɔɛ ci yí kpenɔdo Mawu mɛwo nu yí wonɔnɔ fafa koɖo ɖekawawa mɛ.​—Rɔm. 16:17, 18.

8. Nyi yí taɖo èɖo akpɔ eoɖeki ji so lé èwanɔ nu do mɛ ciwo yí ɖunɔ kpɔwɛŋɖuɖu lɔwo nu le Eŋwiɖoɖo lɔ jiɔ? (Kpɔ gɔnmɛnuŋwlɛnŋwlɛn lɔ hɛnnɛ.)

⁸ Lé mìɖo awa nu do nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu amɛshiaminɔwo nu doɔ? Danyɔ mɔ woakannɔfu mɛɖe ɖoɖu o, nɔ Kristo nɔviɛ amɛshiaminɔ enyi can. (Mt. 23:8-12) Ci Bibla xokɔ nuxu so hamɛmɛshinshinwo nuɔ, edo ŋsɛn mì mɔ mìwo le “kplɔ wowo xɔse do,” vɔ denu nɔ mì mɔ mìwo le sɔ agbetɔ ɖe ɖo mìwo ga o. (Ebre. 13:7) Le nyɔnɔnwi mɛɔ, Bibla nu nɔ mì mɔ mìwo le na “bubu gangan” mɛɖekawo. Ðo ‘wokplɔnɔ Mawu ha toto emɔ nywi ji’ yí ‘gbekplanɔ Mawu Nyɔ lɔ amɛwo,’ vɔ denyi ami woshi nɔ wo taɖo yɔ o. (1 Tim. 5:17) Nɔ mìkannɔfu amɛshiaminɔwo alo donɔ bubu wo nu sugbɔɔ, ana wodavo le wowoɖekiwo mɛ o. * Ci yí gbenyina doji yí nyi mɔ, atɛnŋ ana woavanyi egoyitɔwo. (Rɔm. 12:3) Mɛɖe dele mì mɛ yí aji mɔ yeawa ŋɖe ci yí atɛnŋ ana Kristo nɔviɛ amɛshiaminɔ ɖe awa nuvɔn gangan cɛ hanciwo o!​—Luiki 17:2.

9. Lé mìatɛnŋ adasɛ mɔ mìdokɔ bubu Kristotɔ amɛshiaminɔwo nu doɔ?

⁹ Lé mìadasɛ do mɔ mìdokɔ bubu mɛ ciwo Yehowa shi ami nɔ nuɔ? Mìdabiɔ wo se mɔ, lé woshi ami nɔ wo do ma o. Wowoŋtɔwo nyɔ enyi yí mìdeɖo anya hɛnnɛ o. (1 Tɛs. 4:11; 2 Tɛs. 3:11) Mìdeɖo abui mɔ woshi ami nɔ asuɔ alo ashiɛ, yi jilawo alo yi xomumɛtɔ buwo o. Mɛɖe deɖunɔ jeŋkwimɛ yiyi cinɔ so yi xomumɛtɔwo gbɔ o. Mawu gbɔ yí woxɔɛni so. (1 Tɛs. 2:12) Mìdeɖo abiɔbiɔ enyɔ ciwo yí aɖe fun nɔ wo se o. Le kpɔwɛ mɛ, mìdeɖo abiɔ amɛshiaminɔ ɖe shi se mɔ, lé esekɔ le yiɖeki mɛ ci anɔ agbe tɛgbɛɛ le nyigban ji, vɔ yí asuɔ ale jeŋkwimɛ ma o. Mìatɛnŋ akando ji teŋ mɔ le xexe yoyu lɔ mɛɔ, Yehowa ana “enu ci yí ʒan enu lagbu ɖeka ɖeka.”​—Eha. 145:16.

10. Nɔ mìdekannɔfu amɛwo le amɛŋmɛ ɖe, lé ana mìaglɔn ta nɔ mìwoɖekiwo doɔ?

¹⁰ Nɔ mìdewanɔ nu do amɛshiaminɔwo nu shigbe mɔ wole veviɖe wu mɛbuwo nɛɔ, mìglɔnkɔ ta nɔ mìwoŋtɔwo. Le emɔ ci nuɔ? Bibla nu nɔ mì mɔ amɛshiaminɔ ɖewo datɛnŋ akpɔtɔ anɔ gbeji o. (Mt. 25:10-12; 2 Piɛ 2:20, 21) Vɔ nɔ ‘mìdekannɔfu amɛwo le amɛŋmɛɔ,’ mìdanyi hwashi nɔ wo gbeɖe o, nɔ amɛ lɔ nyi amɛshiaminɔ alo amɛjeshi alo mɛ ci yí sɛnkɔ Yehowa so exwe nɛniɖe can. (Ʒuda 16) Ecɛ ana nɔ wodevanɔ egbeji alo to le hamɛ lɔ mɛɔ, mìwo xɔse dagbɔjɔ alo mìami Yehowa sɛnsɛn o.

11. Lé mɛ ciwo yí ɖunɔ kpɔwɛŋɖuɖu lɔwo hlɛnhlɛnmɛ vale ɖɛyɛɔ?

¹¹ Le exwe sugbɔ mɛ vayiɔ, mɛ ciwo yí ɖunɔ kpɔwɛŋɖuɖu lɔwo le Eŋwiɖoɖo ji hlɛnhlɛnmɛ ɖekɔ kpɔtɔ. Vɔ le exwe ciwo yí vayi mɛɔ, wowo hlɛnhlɛnmɛ vatɔ eji yiyi exweshiaxwe. Ecɛ ɖo aɖe fun nɔ mìa? Oo. Mína mìakpɔ enu ci yí taɖo deɖo aɖe fun nɔ mì ɖa.

12. Nyi yí taɖo mɛ ciwo yí ɖunɔ kpɔwɛŋɖuɖu lɔwo le Eŋwiɖoɖo lɔ ji hlɛnhlɛnmɛ deɖo aɖe fun nɔ mìɔ?

¹² “[Yehowa] Mawu nya Yi mɛwo.” (2 Tim. 2:19) To vo nɔ Yehowaɔ, nɔviŋsu ciwo yí hlɛnnɔ mɛ ciwo yí ɖunɔ kpɔwɛŋɖuɖu lɔwo le Eŋwiɖoɖo lɔ ji  denya mɛ ciwo yí woshi ami nɔ nyɔnɔnwitɔ o. Mɛ ciwo yí buini mɔ woshi ami nɔ yewo, vɔ yí wodeshi ami nɔ wo o can le hlɛnhlɛnmɛ lɔ mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, mɛɖewo ɖunɔ kpɔwɛŋɖuɖu lɔwo sa, vɔ wovami ɖuɖu. Mɛɖewo tɛnŋ le susumɛdɔ̀ ci yí na wobuini mɔ, yewoayi ɖu fyɔ koɖo Kristo le jeŋkwimɛ. Eze petii mɔ, mìdenya amɛ nɛni yí nyi amɛshiaminɔ ciwo yí kpɔtɔ le nyigban ji teŋ o.

13. Lé Bibla nu nɔ mì so amɛshiaminɔ nɛni yí akpɔtɔ le nyigban ji gbɔxwe efunkpekpe gangan lɔ atɔ ji nuɔ?

¹³ Amɛshiaminɔwo akpɔtɔ ale nyigban lɔ kpaxwe vovovowo hwecinu Yesu ava kplɔ wo yi jeŋkwimɛ. (Mt. 24:31) Bibla nu nɔ mì mɔ le ŋkeke kpɛtɛkpɛtɛwo mɛɔ, amɛshiaminɔwo dagbesugbɔ le nyigban ji o. (Enyɔ. 12:17) Vɔ denu amɛshiaminɔ nɛni yí akpɔtɔ le nyigban lɔ ji hwecinu efunkpekpe gangan lɔ atɔ ji o.

14. Shigbe lé Rɔmatɔwo 9:11, 16 dasɛ do nɛ ɖe, nyi mɛ mìɖo amɔŋje so amɛshiaminɔwo cancan nuɔ?

¹⁴ Yehowa ŋtɔ yí asɔ gbeta so hwecinu yí ashi ami nɔ mɛɖe nu. (Rɔm. 8:28-30) Yehowa tɔ amɛshiaminɔwo cancan le Yesu fɔnfɔnsoku godu. Ewa mɔ exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔwo pleŋ nyi amɛshiaminɔwo hannɛ. Le exwe sanŋdi ciwo yí kplɔɛdo mɛɔ, amɛ sugbɔtɔ ciwo yí nunɔ mɔ yewonyi Kristotɔwo dekplɔkɔ Kristo do nyɔnɔnwitɔ o. Ele ahan gan, Yehowa shi ami nɔ mɛ ciwo yí nyi Kristotɔ adodwi ɖewo le wo mɛ. Wole shigbe liku ciwo yí Yesu mɔ woashin le egbe vwinwo mɛ hannɛ. (Mt. 13:24-30) Le ŋkeke kpɛtɛkpɛtɛ cɛwo mɛɔ, Yehowa kpɔtɔ cancan  mɛ ciwo yí anɔ amɛ 144 000 * lɔwo mɛ. Eyi taɖo nɔ Mawu kpɔtɔ cancan amɛwo keke vaɖo xexe lɔ vɔvɔnu can ɔ, mìdeɖo ado ɖyika Mawu nunya o. (Hlɛn Rɔmatɔwo 9:11, 16.) * Mìɖo akpɔ mìwoɖekiwo ji nɔ mìŋgbewa nu shigbe edɔwatɔ ciwo nu Yesu xo nuxu so le yi labalu ɖeka mɛ nɛ o. Wotɔ enyɔ toto so lé wowo xwetɔ wa nu do mɛ ciwo yí vatɔ edɔ wawa le fiɛfimɛ nu.​—Mt. 20:8-15.

15. Amɛshiaminɔwo pleŋ yí xoca yí nyi “hwashi egbejinɔtɔ koɖo ŋɖɛnyatɔ” ci nu woxo nuxu so le Matie 24:45-47 mɛa? Ðe mɛ.

¹⁵ Denyi mɛ ciwo pleŋ yí ɖo jeŋkwimɛ mɔkpɔkpɔ yí xoca yí nyi “hwashi egbejinɔtɔ koɖo ŋɖɛnyatɔ lɔ” o. (Hlɛn Matie 24:45-47.) Shigbe lé Yehowa koɖo Yesu wɛ le exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ nɛɔ, wogbezankɔ nɔviŋsu ɖewo yí sɔ nakɔ gbɔngbɔnmɛŋɖuɖu alo kplakɔ nu amɛ sugbɔ le egbɛmɛ. Kristotɔ amɛshiaminɔ ɖewo yí wozan yí sɔ ŋwlɛn Kristotɔwo Grɛki Ŋwlɛnŋwlɛnwo le exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ. Le egbɛmɛɔ, Kristotɔ amɛshiaminɔ ɖewo ji agban le mɔ woana ‘ŋɖuɖu Mawu mɛwo le gamɛ nywitɔ ji.’

16. Nyi èkpla le nyɔta cɛ mɛɔ?

¹⁶ Nyi nyɔta cɛ kpla mìɔ? Yehowa sɔ gbeta mɔ yeana agbe mavɔ ye sɛntɔ sugbɔtɔ le nyigban ji yí ɖewo aɖu fyɔ koɖo Yesu le jeŋkwimɛ. Yehowa acu shi nɔ yi sɛntɔwo pleŋ ciwo yí nyi “Ʒuifu” lɔ koɖo “amɛ amɛwo” lɔwo. Éji mɔ woazɔn do ese ŋmɛɖekɛwo ji yí akpɔtɔ anɔ gbeji. Wo pleŋ yí ɖo asɔ wowoɖekiwo hwenɔ. Wo pleŋ ɖo asin doju keŋ awa ɖeka. Yí wo pleŋ ɖo aje agbla nɔ fafa akpɔtɔ anɔ hamɛ lɔ mɛ. Ci mìɖokɔ vɔvɔnu nɔ xexe lɔɔ, mína mì pleŋ akpɔtɔ asɛnkɔ Yehowa yí akplɔ Yesu do shigbe “lɛngbɔ ha ɖeka” nɛ.​—Ʒan 10:16.