Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 5

Di mala na bińo̱

Di mala na bińo̱

“Di mala na bińo̱, ebanja di sengi ná Loba e na bińo̱.”​​SAK. 8:23.

MWENGE 26 Lo boledi nde mba

EBONGOLO *

Mido̱ngi mipe̱pe̱ (“dom la bato”) mi bolabe̱ edube o jowe̱ Yehova na bo̱kisabe̱ (“mot’a Bonayuda”) (Ombwa mongo 1-2)

1. Nje Yehova a kwalino̱ jombwea pond’asu e?

YEHOVA a bīse̱ jombwea pond’asu ná: “Dom la bato ba ńai a myambo ma matumba ye̱se̱ ba me̱nde̱ kwe̱ mot’a Bonayuda dinjaki la mbo̱ti, bā na: Di mala na bińo̱, ebanja di sengi ná Loba e na bińo̱.” (Sak. 8:23) Owan “mot’a Bonayuda” nika ńe nde ba bena Loba o̱kise̱no̱ na mudī musangi. Babo̱ pe̱ nde be “Israel ńa Loba.” (Gal. 6:16) Di “dom la bato” le nde ba bena ba be̱n dipita la be̱ne̱ longe̱ la bwindea o wase. Di dom la bato di bi ná Yehova a namse̱ di dibo̱to̱ la bo̱kisabe̱, na ná nika ńe nde babo̱ edube o jowe̱ Yehova mwemba na babo̱.

2. O njika mbadi di “dom la bato” di ‘malano̱’ na bo̱kisabe̱ e?

2 To̱ná di titino̱ ná di bia dina la ńo̱kisabe̱ te̱ ńe o wase we̱nge̱, * ba bena ba be̱n dipita la be̱ longe̱ o wase ba “mala” te̱ nde na bo̱kisabe̱. Ne̱ni e? Bibe̱l mo̱ ná di “dom la bato” di “me̱nde̱ kwe̱ mot’a Bonayuda dinjaki la mbo̱ti, bā na: Di mala na bińo̱, ebanja di sengi ná Loba e na bińo̱.” Y’epas’a Bibe̱l e makwalea nde ońola mot’a Bonayuda mō̱. Nde eyal’a “bińo̱” e mapula kwala buka moto mō̱. Nika e mapula nde kwala ná nu mot’a Bonayuda a titi moto mō̱ buka te̱, e nde dibo̱to̱ le̱se̱ la bo̱kisabe̱. Ba bena ba s’o̱kisabe̱ ba mabolea Yehova mwemba na bo̱kisabe̱. Nde ba si me̱ne̱ bonasango bo̱kisabe̱ ka badiedi babu, ba bi ná Yesu nde e Mudied’abu.​​—Mat. 23:10.

3. Njika myuedi di malano̱ jalabe̱ o din jokwa e?

3 Kana bo̱kisabe̱ ba diano̱ oteten a baboledi ba Loba nin we̱nge̱, bato bō̱ be ná ba baise̱ min myuedi ná: (1) Ne̱ni bo̱kisabe̱ bangame̱nno̱ je̱ne̱ babo̱me̱ne̱ e? (2) Ne̱ni jangame̱nno̱ je̱ne̱ ba bena ba made̱ ewolo na ńo̱ pe̱ wań o jonge̱le̱ la kwed’a Yesu e? (3) Mo̱ nika ńangame̱n takise̱ biso̱ yete̱na muso̱ngi ma ba ba mano̱nge̱ dongo mondedi e? Din jokwa di mala jalabe̱ mi myuedi.

NE̱NI BO̱KISABE̱ BANGAME̱NNO̱ JE̱NE̱ BABO̱ME̱NE̱ E?

4. Njika jome̱le̱ le o 1 Korinto 11:27-29 bo̱kisabe̱ bangame̱nno̱ no̱ngo̱ iwiye̱ e, na ońola nje pe̱ e?

4 Bo̱kisabe̱ bangame̱n no̱ngo̱ iwiye̱ jome̱le̱ di maso̱be̱ o 1 Korinto 11:27-29. (Langa.) Ne̱ni ńo̱kisabe̱ mō̱ eno̱ ná a no̱ngo̱ dongo “o ka ni s’angame̱n” o Da la Sango e? Yete̱na a dedi ewolo a ńo̱ pe̱ wań nde ke̱ a titi dangwa bupisane̱ bete̱sedi be te̱m ná sim ba Yehova. (Bon. 6:4-6; 10:26-29) Bo̱kisabe̱ ba bi ná bangame̱n tika be̱ jemea yete̱na ba mapula kusa “bowe̱n ba bebeledi ba Loba ba mo̱ń o Kristo Yesu.”​​—Fil. 3:13-16.

5. Ne̱ni kriste̱n yo̱kisabe̱ yangame̱nno̱ je̱ne̱ babo̱me̱ne̱ e?

5 Mudī musangi ma Yehova mu mongwane̱ baboledi bao o be̱ne̱ sibise̱ la ńolo, seto̱ kumba. (Efe. 4:1-3; Kol. 3:10, 12) Bo̱kisabe̱ ba si mo̱nge̱le̱ so̱ ná ba buki bane̱. Ba bi ná Yehova a si mabola babo̱ mudī musangi ye̱ke̱i te̱ buka nje a mabolano̱ bane̱ baboledi bao. Ba si mo̱nge̱le̱ ná ba be̱n so̱ṅtane̱ la njiba la mbal’a Bibe̱l buka bane̱. Ba si me̱nde̱ pe̱ to̱ langwea moto nupe̱pe̱ to̱ buńa ná mo̱ pe̱ o̱kisabe̱, angame̱n so̱ botea no̱ngo̱ ewolo na wań o Da la Sango. O diwengisan, ba memba na sibise̱ la ńolo ná Yehova nde a mapo̱se̱ bato o wala o mo̱ń.

6. Bupisane̱ 1 Korinto 4:7, 8, ne̱ni kriste̱n yo̱kisabe̱ yangame̱nno̱ die̱le̱ babo̱me̱ne̱ e?

6 To̱ná ba bena bo̱kisabe̱ ba bino̱ ná nika ńe babo̱ edube ende̱ne̱ ná ba belabe̱ o wala o mo̱ń, ba si mengane̱ bane̱ ná be̱ne̱ babo̱ tobotobo. (Fil. 2:2, 3) Ba bi pe̱ ná ponda Yehova o̱kise̱no̱ babo̱, a si boli ná bato bape̱pe̱ ba bie nika. Nika e titi so̱ ńo̱kisabe̱ mańaka yete̱na bato bō̱ ba si dube̱ dibokime̱ne̱ ná o̱kisabe̱. A bi ná Bibe̱l e makwalane̱ biso̱ ná di si pomane̱ dube̱ moto nu makwale̱ ná Loba a boli mo̱ m’bē ma tobotobo. (Bbī. 2:2) Kriste̱n ńo̱kisabe̱ e si malangwea bato ná ńo̱kisabe̱, o mpuli ná bato be̱ne̱ mo̱ tobotobo. E si me̱nde̱ pe̱ to̱ sese̱ o mbasanedi ma bane̱.​​—Langa 1 Korinto 4:7, 8.

7. Nje bo̱kisabe̱ ba s’angame̱nno̱ bola e, na ońola nje pe̱ e?

7 Kriste̱n yena yo̱kisabe̱ i si mo̱nge̱le̱ ná yangame̱n nde tombise̱ ponda na yine̱ kriste̱n yo̱kisabe̱ buka te̱, e be̱ nde biana be nde belongi ba dibo̱to̱ la tobotobo. I si mawasa pe̱ to̱ yine̱ yo̱kisabe̱ ipe̱pe̱, ná i kwaleye ońola jo̱kisabe̱ labu, to̱ po̱ngo̱ mabo̱to̱ o jokwa Bibe̱l. (Gal. 1:15-17) Jalatane̱ di si me̱nde̱ be̱ o mwemba yete̱na bo̱kisabe̱ ba boli ninka mambo. O diwengisan, ba me̱nde̱ nde te̱nge̱ne̱ mudī musangi, mwena mu mongwane̱ baboledi ba Loba be̱se̱ o be̱ne̱ musango na jalatane̱.​​—Rom. 16:17, 18.

NE̱NI JANGAME̱NNO̱ JE̱NE̱ BO̱KISABE̱ E?

Di s’angame̱n je̱ne̱ bo̱kisabe̱ to̱ bane̱ bonasango ba madie̱le̱ ka bato ba biane̱ ba nin wase (Ombwa dongo 8) *

8. Ne̱ni jangame̱nno̱ je̱ne̱ bo̱kisabe̱ e? (Ombwa pe̱ maki owas’a dipapa.)

8 Ne̱ni jangame̱nno̱ je̱ne̱ bonasango na bonańango bena bo̱kisabe̱ e? E si te̱nge̱n o jubea moto buka dime̱ne̱, to̱ a be̱ nde munasango a Yesu Kristo ńo̱kisabe̱. (Mat. 23:8-12) Bibe̱l e mato̱pea te̱ ońola batudu, e mabola biso̱ malea ná ‘jembilane̱ jemea labu,’ nde e si makwala ná je ná di timbise̱le̱ to̱ njika mot’a benama mudied’asu. (Bon. 13:7) Ye mbale̱ ná Bibe̱l e makwala ná bato bō̱ “bangame̱n edube ngedi iba.” Ye nde ońolana ba “madie̱le̱ mambo bwam,” ba ‘mano̱ngo̱ [pe̱] ndutu o belangwedi na o belēdi,’ nde seto̱ ońolana bo̱kisabe̱. (1 Tim. 5:17) Di sesi te̱ bo̱kisabe̱ buka moyo na je̱ne̱ pe̱ babo̱ tobotobo, nika ńe ná e takise̱ babo̱. * To̱ mo̱me̱ne̱ bola ná ba be̱ kumba; nje yena e s’angame̱n. (Rom. 12:3) To̱ mō̱ ńasu a s’angame̱n be̱ munasango a Kristo ńo̱kisabe̱ eso̱njisan, ná a po̱nge ninka diwuse̱ dinde̱ne̱!​​—Lukas 17:2.

9. Nje jangame̱nno̱ bola o lee̱le̱ ná di mabola kriste̱n yo̱kisabe̱ edube e?

9 Nje jangame̱nno̱ bola o lee̱le̱ ná di mabola ba bena Yehova o̱kise̱no̱ edube e? Di si baise̱ babo̱ ne̱ni bo̱kisabe̱no̱. Nik’e mombwea nde babo̱me̱ne̱, di si be̱n pe̱ to̱ bwam o bia nika. (1 Tes. 4:11; 2 Tes. 3:11) Di s’o̱nge̱le̱ pe̱ to̱ biana bome babu, bito babu, bayedi babu, to̱ belongi babu ba mbia bepe̱pe̱ pe̱ bo̱kisabe̱. Moto a si masangwa dipita lao la wala o mo̱ń. A makusane̱ nde mo̱ Loba. (1 Tes. 2:12) Di si baise̱ pe̱ to̱ myuedi mena me ná mi bwese̱ bane̱ ndutu. K’eyembilan, di si baise̱ munj’a munasango ńo̱kisabe̱ ne̱ni a masengano̱ ke̱ a dutedi ná a me̱nde̱ ja o wase o bwindea esibe̱ mom’ao. Omo̱ń a me̱se̱, je ná di bukea o mo̱nge̱le̱ ná o was’a peńa, Yehova a me̱nde̱ ‘julise̱ be̱se̱ be longe̱ kaponda mpuli mabu.’​​—Mye. 145:16.

10. Ne̱ni di matatano̱ biso̱me̱ne̱ yete̱na di si “mombwea myoso ma bato” e?

10 Di matata biso̱me̱ne̱ yete̱na di si mano̱ngo̱ bo̱kisabe̱ tobotobo buka bane̱. Ne̱ni e? Bibe̱l e malangwea biso̱ ná bo̱kisabe̱ bō̱ be ná ba si be̱ pe̱ jemea. (Mat. 25:10-12; 2 Pet. 2:20, 21) Nde yete̱na di si “mombwea myoso ma bato,” nika ńe nde ná, di si mubea bonasango ba biane̱, di si me̱nde̱ pe̱ to̱ bupe̱ bato ba benama to̱ buńa, e be̱ ná be nde bo̱kisabe̱, bō̱ bena ba biane̱, to̱ bō̱ bena be o boleye̱ Yehova ye etum a ponda. (Yuda 16.) E po̱i pe̱ te̱ ná ńo̱kisabe̱ a si be̱ pe̱ jemea, to̱ ná a pawe̱ na mwemba, di si me̱nde̱ bo̱lo̱ne̱ dube̱ lasu la Yehova to̱ jese̱le̱ bolea mo̱.

MO̱ MUSO̱NGI MA BANO̱NGE̱ DONGO MWANGAME̱N TAKISE̱ BISO̱ E?

11. Nje ye o tombe̱ jombwea muso̱ngi ma bano̱nge̱ dongo o Da la Sango e?

11 Muso̱ngi ma ba bena ba mano̱nge̱ dongo o Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu mu bengi siba o pambo a ponda ńa mimbu jita. Nde o min mimbu, mu muso̱ngi mu mabenga nde jondea mbu te̱. Mo̱ nika ńangame̱n takise̱ biso̱ e? Ke̱m. Jombweye te̱ mato̱ti mō̱ ma mweńa di s’angame̱nno̱ dimbea.

12. Ońola nje muso̱ngi ma bano̱nge̱ dongo mu s’angame̱nno̱ takise̱ biso̱ e?

12 “Sango [Yehova] a bi bona bao.” (2 Tim. 2:19) Diwengisan na Yehova, bonasango bena ba mano̱nge̱ muso̱ngi ma bano̱nge̱ dongo o Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu, ba si bi nja ńo̱kisabe̱ na mbale̱. O mu muso̱ngi, o be̱n ba bena ba mo̱nge̱le̱ ná bo̱kisabe̱, nde ke̱ ba s’o̱kisabe̱. K’eyembilan, bō̱ bena ba ta ba no̱ngo̱ dongo kwaṅ bese̱le̱ bola nika. Bape̱pe̱ bena ba be̱n diboa la mulopo to̱ la mo̱nge̱le̱ be ná bo̱nge̱le̱ ná ba me̱nde̱ janea na Kristo o mo̱ń. Mbale̱ ńe nde ná di si bi ná te̱ite̱i bo̱kisabe̱ baninga ba dia o wase.

13. Mo̱ Bibe̱l e malangwa bo̱kisabe̱ baninga ba me̱nde̱ be̱ o wase niponda ndenge̱ ninde̱ne̱ e me̱nde̱no̱ botea e?

13 Bo̱kisabe̱ ba me̱nde̱ be̱ o matongo ma wase jita ponda Yesu a me̱nde̱no̱ po̱ no̱ngo̱ babo̱ o walane̱ babo̱ o mo̱ń. (Mat. 24:31) Bibe̱l e makwala ná o mińa misukan, muso̱ngi musadi ma bo̱kisabe̱ mu me̱nde̱ be̱ o wase. (Bbī. 12:17) Nde Bibe̱l e si mabola muso̱ngi ma bo̱kisabe̱ baninga ba me̱nde̱ be̱ o wase niponda ndenge̱ ninde̱ne̱ e me̱nde̱no̱ botea.

Nje jangame̱nno̱ bola yete̱na moto a dedi ewolo na ńo̱ pe̱ wań o Da la Sango e? (Ombwa dongo 14)

14. Bupisane̱ Roma 9:11, 16, nje jangame̱nno̱ so̱ṅtane̱ jombwea mpo̱so̱ko ma bo̱kisabe̱ e?

14 Yehova nde a madomse̱ njika ponda a mapo̱so̱no̱ bo̱kisabe̱. (Rom. 8:28-30) Ombusa bepumbwedi ba Yesu nde Yehova a botedino̱ po̱so̱ bo̱kisabe̱. E me̱ne̱ne̱ biana o ńo̱ṅo̱n a boso kriste̱n a mbale̱ ye̱se̱ i ta yo̱kisabe̱ na mudī musangi. O mine̱ mimbu me̱se̱ mi bupe̱, jita la ba bena ba ta ba kwala ná be nde kriste̱n ba si ta ba bupe̱ Kristo na mbale̱. Nde to̱ na nika, o mi mimbu, Yehova o̱kise̱ yi ngusu yena i ta kriste̱n a mbale̱. I ta nde ka bekoko be pulisane̱ mbasi Yesu a to̱pedino̱. (Mat. 13:24-30) O mińa misukan, Yehova a bengi po̱so̱ bato bena ba me̱nde̱ be̱ o muso̱ngi ma 144 000. * Loba a no̱ngi so̱ te̱ bedomsedi o po̱so̱ bo̱kisabe̱ bō̱ son a ponda oboso ná su di mapo̱, di s’angame̱n to̱kisane̱ dibie̱ lao. (Langa Roma 9:11b, 16.) * Di no̱nge jangame̱ye̱ ná di si bola ka ba baboledi Yesu a to̱pedino̱ o eyembilan ao ewo̱. Ba to̱po̱ne̱ sango a mboa mińuńungu ońola musawedi a bolino̱ ba ba botedi ebolo o hawa nisukan.​​—Mat. 20:8-15.

15. Mo̱ bo̱kisabe̱ be̱se̱ nde be o muso̱ngi ma “mūt’a jemea na jangwa,” Mateo 24:45-47 e makwaleano̱ e? Bola beteledi.

15 Seto̱ be̱se̱ bena ba be̱n dipita la be̱ o mo̱ń nde be o muso̱ngi ma “mūt’a jemea na jangwa.” (Langa Mateo 24:45-47.) Mulemlem ka o ńo̱ṅo̱n a boso, o nin we̱nge̱ pe̱ Yehova na Yesu ba mabolane̱ ngus’a bonasango o dese̱, to̱ lee̱ bonasango be̱se̱. O ńo̱ṅo̱n a boso, ngus’a kriste̱n yo̱kisabe̱ buka te̱ nde i tili Betiledi ba Grikia. O nin we̱nge̱, ngus’a kriste̱n yo̱kisabe̱ buka te̱ nde i be̱n m’bē̱ ma bola tumba la Loba “da o ponda ńangame̱n.”

16. Nje din jokwa jokwe̱le̱no̱ wa e?

16 Nje din jokwa jokwe̱le̱no̱ biso̱ e? Yehova a no̱ngi bedomsedi o bola dongo dinde̱ne̱ la tumba lao longe̱ la bwindea o wase, yi ngusu i me̱nde̱ janeye̱ na Yesu pe̱, longe̱ o mo̱ń. Yehova a mabola baboledi bao be̱se̱ bowe̱n​​—e be̱ “mot’a Bonayuda” to̱ di “dom la bato”​​—a mabaise̱ pe̱ babo̱ be̱se̱ ná ba sengane̱ milemlem ma mambenda na be̱ pe̱ jemea. Babo̱ be̱se̱ bangame̱n be̱ne̱ sibise̱ la ńolo. Babo̱ be̱se̱ bangame̱n bolea mo̱ mwemba na be̱ pe̱ mulatako. Babo̱ be̱se̱ pe̱ bangame̱n bola me̱se̱ ná musango mu benge be̱ o mwemba. Nika di nisiseano̱ o su, biso̱ be̱se̱ di benge so̱ bolea Yehova na bupe̱ pe̱ Kristo ka ‘dibemba diwo̱.’​​—Yohane 10:16.

^ par. 5 Mun mbu, Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu di me̱nde̱ nde bolisabe̱ kwasu, 7 má Dibaba. Ne̱ni jangame̱nno̱ je̱ne̱ ba bena ba made̱ ewolo na ńo̱ pe̱ wań y’ebiamu e? Mo̱ nika ńangame̱n takise̱ biso̱ yete̱na muso̱ngi ma ba bena ba mano̱nge̱ dongo mu mabenga nde jondea e? Di me̱nde̱ so̱ malabe̱ ma mi myuedi o din jokwa di se̱medi o Njongo a Betatedi ńa Dimo̱di 2016 ńa fre̱nsi.

^ par. 2 Bupisane̱ Myenge 87:5, 6, Loba a me̱nde̱ bīse̱ o kie̱le̱ ni maye̱, mina ma ba be̱se̱ ba maneye̱ na Yesu o mo̱ń.​​—Rom. 8:19.

^ par. 8 Ombwa edinge̱le̱ “L’amour « n’agit pas de façon inconvenante »” o Njongo a Betatedi ńa Dimo̱di 2016 dip. 27 ńa fre̱nsi.

^ par. 14 To̱ná kalat’a Bebolo 2:33 e makwalano̱ ná Yesu a kom mudī musangi, Yehova nde a mapo̱se̱ moto te̱.

^ par. 14 O mapula te̱ bata bia, ombwa “Questions des lecteurs” o Njongo a Betatedi ńa 1 Emiase̱le̱ 2007, ńa fre̱nsi.

MWENGE 34 Dangwa o ka ni te̱m

^ par. 56 BETELEDI BA DUTA: Dutea te̱ ná munasango nu wu o mulopo m’ebolo na munj’ao ba dingabe̱le̱ na bano̱nge̱ babo̱ maduta o jako̱to̱ne̱. Nik’e titi edube!