1. Nje moto a tano̱ angame̱n se̱le̱ bola yete̱na a mapula kwalisane̱ kiṅ’a Persia e?

KEKA te̱ timbise̱le̱ mo̱nge̱le̱ ombusa 2 500 la mimbu, o duteye ná we o Persia. O be̱n lambo weno̱ pula kwalisane̱ kiṅ’a mundi, na wa wala o mundi ma Susa, we̱ni kiṅe̱ e majano̱. Nde oboso ná o makwalisane̱ kiṅe̱, wangame̱n se̱le̱ kusane̱ mo̱ wonja. We ná o bwabe̱ yete̱na o keki kwalisane̱ mo̱ esibe̱ wonja!​—Este̱r 4:11.

2. Ne̱ni Yehova a mapulano̱ ná di senge ke̱ di masisea mo̱ be̱be̱ e?

² E se̱ masoma jeno̱ ná Yehova a titi ka ni kiṅ’a Persia! Yehova a be̱n ngińa ni pakapakan, asame̱ pe̱ buka to̱ njika mwanedi o wase, nde o to̱ njika ponda je ná di kwalisane̱ mo̱. A mapula ná di siseye mo̱ be̱be̱ na bo̱bise̱ la ńolo. K’eyembilan, to̱ná Yehova a be̱nno̱ beto̱ti basam ka Muwekedi Nunde̱ne̱, Ńangum, na Sango Ńasam, a mapula ná di bele̱ mo̱ na dina la ndolo ná “Tete̱” ke̱ di makwalisane̱ mo̱. (Mat. 6:9) Nika e malonde̱ biso̱ na muńe̱nge̱ o bia ná Yehova a mapula ná di be̱ mo̱ batabata.

3. Ońola nje jeno̱ ná di bele̱ Yehova ná “Tete̱” e, nje pe̱ din jokwa di me̱nde̱no̱ kwalea e?

³ E te̱nge̱n ná di bele̱ Yehova ná “Tete̱”​—mo̱ nde e Tongo a longe̱ lasu. (Mye. 36:10) Kana eno̱ Tet’asu jangame̱n sengane̱ mo̱. Di me̱nde̱ bwane̱ minam ma betańsedi muńe̱nge̱ yete̱na di boli nje a mabaise̱no̱ biso̱. (Bon. 12:9) O mi minam o be̱n longe̱ la bwindea o mo̱ń to̱ o wase. O tatan pe̱ di matombwane̱ minam. Din jokwa di me̱nde̱ kwalea nje e malee̱ tatan ná Yehova e nde Tet’asu  ńe ndolo, na ońola nje jeno̱ ná di be̱ mbaki ná a si me̱nde̱ caka biso̱ tom o kie̱le̱ ni maye̱. Di se̱le̱ jombwea ońola nje jeno̱ ná di be̱ mbaki ná Tet’asu ńe o mo̱ń a to̱ndi biso̱ jita a mombwea pe̱ biso̱.

4. Ońola nje yeno̱ bō̱ ndutu o je̱ne̱ Yehova ka Tet’abu e?

⁴ Mo̱ ye wa ndutu o je̱ne̱ Loba ka Tet’ango̱ e? Bō̱ be ná be̱ne̱ babo̱me̱ne̱ bosadi na to̱ lambo kobisan na Yehova. Ba si dube̱ ná Loba la Ngum a mombwea mō̱ ńabu te̱. Nde Tet’asu ńe ndolo a si mapula ná je̱ne̱ mambo ni mbadi. Mo̱ nde a boli biso̱ longe̱, a mapula pe̱ ná di be̱ne̱ mulatako ma bwam na mo̱. Ombusa mo̱ bīse̱ ni mbale̱, ńamuloloma Paulo a teleye̱ basengedi bao o Aten ná Yehova ‘a titi etum na to̱ mō̱ ńasu.’ (Bebolo 17:24-29) Loba a mapula ná mō̱ ńasu te̱ a kwalisane̱ mo̱ ka ne̱ni muna a makwalisane̱no̱ bayedi bao be ndolo na ba mombweye̱ pe̱ mo̱.

5. Nje eyembilan a munańango mō̱ yokwe̱le̱no̱ wa e?

⁵ Ye bō̱ ndutu o je̱ne̱ Yehova ka Tet’abu ońolana basango babu ba si lee̱le̱ babo̱ ndolo n’eto̱nde̱ ndongo, to̱ ná ba si lee̱le̱ nde mo̱ ná bambam. Jombweye te̱ byala ba munańango mō̱, mo̱ ná: “Sango am a ta be̱ a kwalisane̱ mba byala ba njo jita; ponda na botedino̱ jokwa Bibe̱l, e ta mba ndutu o be̱ne̱ mulatako ma batabata na Tete̱ ńe o mo̱ń. Nde ombusa mba jokwa bia Yehova, nika ńe̱se̱ e tuko.” Mo̱ mi mitakisan nde wa pe̱ o be̱nno̱ e? Yete̱na e, be̱ mbaki ná na ponda, wa pe̱ o me̱nde̱ je̱ne̱ ná Yehova nde e Tete̱ nu buki be̱se̱.

6. Bupisane̱ Mateo 11:27, o njika mbadi po̱ Yehova ongwane̱no̱ biso̱ o je̱ne̱ mo̱ ka Tet’asu ńe ndolo e?

⁶ Mbadi po̱ Yehova ongwane̱no̱ biso̱ o je̱ne̱ mo̱ ka Tet’asu ńe ndolo ńe nde ná a boli ná byala na bebolo ba Yesu be tilabe̱ o Bibe̱l. (Langa Mateo 11:27.) Yesu embilane̱ bede̱mo ba Sango o mbad’a ke̱nge̱nge̱ o dime̱ne̱ lena a kwalino̱ ná: “Nu ńe̱n mba e̱n nde Tete̱.” (Yohane 14:9) Yesu a ta a ko̱lo̱ngo̱ne̱ bele̱ Yehova ná Tete̱ ke̱ a makwalea ońola epolo a be̱nno̱. Buka te̱ o kalati ine̱i ya Myango ma Bwam, Yesu a bolane̱ eyal’a “Tete̱” lambo ka 165 ngedi o kwalea ońola Yehova. Ońola nje Yesu o to̱pedino̱ ońola Yehova ka Tete̱ ngedi jita e? Njo̱m po̱ ńe nde ná bato ba be̱ mbaki ná Yehova nde e Tete̱ ńe ndolo.​—Yohane 17:25, 26.

7. Nje mbadi Yehova Loba ombwedino̱ Mun’ao e mokwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea mo̱ e?

⁷ Jombweye te̱ nje mbadi Yehova Loba ombwedino̱ Mun’ao Yesu e mokwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea mo̱. O ponda ye̱se̱ Yehova a sengi mika ma Yesu. A si sengi mika ma Yesu buka te̱, nde alabe̱ pe̱ mo̱. (Yohane 11:41, 42) E be̱ to̱ njika mitakisan Yesu a kusino̱, a ta a so̱ṅtane̱ ná Tet’ao e o sue̱le̱ mo̱, e pe̱ lee̱le̱ mo̱ ndolo.​—Lukas 22:42, 43.

8. O njika mbadi Yehova a londise̱no̱ ńo̱ng’a Yesu e?

⁸ Yesu embi ná Tet’ao nde e Tongo a longe̱ lao, na Mubongwed’a longe̱ lao ponda a kwalino̱ ná: ‘Ne nde longe̱ ońola Tete̱.’ (Yohane 6:57) Yesu a ta a be̱ne̱ye̱ T’et’ao lakisane̱ di bo̱le̱, Yehova pe̱ a ta a londise̱ ńo̱ng’ao ń’eyobo. Di buki me̱se̱, Yehova a londise̱ pe̱ ńo̱ng’a Yesu ńa mudī.​—Mat. 4:4.

9. Ne̱ni Yehova a lee̱le̱no̱ ná e nde Tete̱ nu to̱ndi Yesu na nu mombweye̱ pe̱ mo̱ e?

⁹ Ka Tete̱ ńe ndolo, Yehova a boli me̱se̱ ná Yesu a so̱ṅtane̱ ná a be̱n jongwane̱ la Tet’ao. (Mat. 26:53; Yohane 8:16) To̱ná Yehova a si we̱nge̱le̱no̱ Yesu sese ye̱se̱  a wusano̱ kusa, ongwane̱ mo̱ o lembe̱ mitakisan. Yesu a ta so̱ mbaki ná mitakisan to̱ mō̱ a wusano̱ kusa, mi si wusa be̱ po̱ko̱po̱ko̱. (Bon. 12:2) Yehova a lambe̱ye̱ Yesu toi, a bola mo̱ nje a tano̱ a be̱ne̱ ńo̱ngi, okwe̱le̱ mo̱, a sue̱le̱ pe̱ mo̱, nika ńe̱se̱ e lee̱le̱ ná a ta ombwea mo̱. (Yohane 5:20; 8:28) Tatan jombweye ne̱ni Tet’asu ńe o mo̱ń a mombweano̱ pe̱ biso̱ o milemlem ma mbadi.

10. Bupisane̱ Myenge 66:19, 20, ne̱ni Yehova a malee̱le̱no̱ ná a to̱ndi biso̱ e?

¹⁰ Yehova a masenga mika masu. (Langa Myenge 66:19, 20.) A mapula ná di be̱ titimbe̱ o muka; a mome̱le̱ biso̱ ná di kane̱ esibe̱ wo̱lo̱. (1 Tes. 5:17) Je ná di sisea Loba lasu be̱be̱ n’edube o muka o to̱ njika ponda, e be̱ to̱ we̱ni jeno̱. A si walame̱n to̱ buńa o dime̱ne̱ lena a titino̱ ná a lambe̱ye̱ mika masu toi. Di bi te̱ ná Yehova a masenga mika masu, nika e mabola ná di siseye mo̱ be̱be̱. Mulo̱nge̱ myenge mo̱ ná: “Na to̱ndi Yehova, ebanja a sengi doi lam.”​—Mye. 116:1.

11. Ne̱ni Yehova a malabe̱no̱ mika masu e?

¹¹ Tete̱ ńasu a si masenga mika masu buka te̱, nde a malabe̱ pe̱ mo̱. Ńamuloloma Yohane a mabola biso̱ mbaki ná: “Di maso̱so̱me̱ye̱ te̱ lambo kaponda jemea lao [Loba], a masengane̱ biso̱.” (1 Yohane 5:14, 15) Ye mbale̱ ná Yehova e ná alabe̱ mika masu o mbadi di titino̱ jenge̱le̱. A bi nje ye bwam ońol’asu, ponda iwo̱ pe̱ jalabe̱ lao le nde ná di be̱ ke̱m, to̱so̱ a mapula ná di we̱lisane̱.​—2 Kor. 12:7-9.

12-13. O njika mbadi Tet’asu ńe o mo̱ń a malondise̱no̱ ńo̱ng’asu e?

¹² Yehova a malondise̱ ńo̱ng’asu. A mabola nje a mabaise̱no̱ basango be̱se̱ ná ba bole. (1 Tim. 5:8) A mombwea ńo̱ng’eyobo ńa bana bao. A si mapula ná di no̱nge mutaka ońola da, mbo̱ti, to̱ bolongi. (Mat. 6:32, 33; 7:11) Ka muyedi ńe ndolo, Yehova ombwedi pe̱ ná o kie̱le̱ ni maye̱ di be̱ne̱ nje ye̱se̱ e mapule̱ biso̱.

¹³ Di buki me̱se̱, Yehova a malondise̱ ńo̱ng’asu ya mudī. Tongwea n’Eyal’ao, a bīse̱ mbale̱ jombwea mo̱me̱ne̱, mwano mao, janda la longe̱, na kie̱le̱ ni maye̱. Ponda di botedino̱ jokwa Bibe̱l a lee̱le̱ biso̱ ndolo, a bolane̱ bayedi basu to̱ bato bape̱pe̱ o jongwane̱ biso̱ ná di bie mo̱. Di dia pe̱ di makusa jongwane̱ la batudu be ndolo o mwemba na la bonasango na bonańango bou. Mbata na nika, Yehova a mokwe̱le̱ biso̱ tongwea na ndongame̱n a mwemba, we̱ni di mokwano̱ o mbasanedi ma mbia masu ma mudī. O nin mbadi to̱ nine̱, Yehova a malee̱le̱ biso̱ be̱se̱ ndol’a sango a bana.​—Mye. 32:8.

14. Ońola nje Yehova a mokwe̱le̱no̱ biso̱ e, ne̱ni pe̱ a mabolano̱ nika e?

¹⁴ Yehova a mokwe̱le̱ biso̱. Diwengisan na Yesu, biso̱ di titi ke̱nge̱nge̱. Ná okwe̱le̱ biso̱, Tet’asu ńe ndolo a mako̱kise̱ biso̱ yete̱na nika e mapula. Eyal’ao e mo̱nge̱le̱ biso̱ ná: “Sango [Yehova] a mako̱kise̱ nu ńena a to̱ndino̱.” (Bon. 12:6, 7) Yehova a mako̱kise̱ biso̱ o mbadi jita. K’eyembilan, nje di malangano̱ o Eyal’ao to̱ di masengano̱ o ndongame̱n asu ye ná e bola biso̱ so̱ṅtane̱ ná jangame̱n po̱ngulane̱ mo̱nge̱le̱ masu to̱ bebolo basu. To̱so̱ batudu be ná ba wanea biso̱ jongwane̱ di be̱nno̱ ńo̱ngi. E be̱ o to̱ njika mbadi Yehova a mako̱kise̱no̱ biso̱, a mabola nde nika ońolana a to̱ndi biso̱.​—Yer. 30:11.

15. O njika mbadi Yehova a mongwane̱no̱ biso̱ e?

¹⁵ Yehova a mongwane̱ biso̱ o lembe̱ mitakisan. Ka nje te̱ sango a muna ńe ndolo a mongwane̱no̱ bana bao o pond’a  ndutu, nika pe̱ nde Tet’asu ńe o mo̱ń a mongwane̱no̱ biso̱ ke̱ je o mitakisan. A mabolane̱ mudī mao musangi o tata biso̱ na to̱ nje ye ná e takise̱ mulatako masu na mo̱. (Lukas 11:13) A matata pe̱ biso̱ niponda mulema mu yukino̱ biso̱. K’eyembilan, a boli biso̱ dipita la betańsedi. Di dipita la kie̱le̱ ni maye̱ di mongwane̱ biso̱ o lembe̱ mitakisan. Jombweye te̱ ná: E be̱ to̱ njika mambo ma bobe ma mako̱ye̱ biso̱, Tet’asu ńe ndolo a me̱nde̱ bo̱lise̱ to̱ njika bebango di kusino̱ ná bambam. To̱ njika mitakisan di be̱nno̱, me nde ońola son a ponda, nde minam Yehova a mabolano̱ me nde ma bwindea.​—2 Kor. 4:16-18.

16. Nje e tombi ponda Adam a kwe̱mno̱ Tet’ao ńe ndolo e?

¹⁶ Di me̱ne̱ ndolo Yehova a be̱nedino̱ biso̱ ke̱ di dutedi nje a bolino̱ ponda Adam a kwe̱mno̱ mo̱. Ponda Adam a kwe̱mno̱ Tet’ao ńe o mo̱ń, a bo̱lo̱ne̱ epolo a tano̱ a be̱ne̱ oteten a mbia ma Yehova mwe bonam, seto̱ buka te̱ mo̱, nde na mbot’ao ńe̱se̱ pe̱. (Rom. 5:12; 7:14) Nde Yehova a boli lambo o jongwane̱ mbot’a Adam.

17. Ombusa pamo a Adam, nje Yehova a bolino̱ dibokime̱ne̱ e?

¹⁷ Yehova a ko̱kise̱ Adam, nde a boli mbot’ao ni si ta ni mayabe̱ dipita. A kakane̱ dibokime̱ne̱ ná bato ba benama be sengane̱ ba me̱nde̱ pe̱te̱ timba o mbia mao. (Bbot. 3:15; Rom. 8:20, 21) O eyot’a jabea la diko̱ti la Mun’ao ńa ndolo, Yesu, nde Yehova a bolino̱ man me̱se̱. Yehova a lee̱le̱ ná a to̱ndi biso̱ jita ponda a bolino̱ Mun’ao ońol’asu.​—Yohane 3:16.

18. Ońola nje jeno̱ mbaki ná Yehova a mapula ná di be̱ bana bao, to̱ e be̱ nde ná di pandi na mo̱ e?

¹⁸ To̱ná di titino̱ ke̱nge̱nge̱, Yehova a mapula ná di be̱ belongi ba mbia mao, a si  me̱ne̱ pe̱ to̱ biso̱ ka mūna. Je ná di bwese̱ mo̱ ndutu to̱ panda na mo̱ o pambo a ponda po̱, nde Yehova a si macaka biso̱, a pite̱ ná di me̱nde̱ timba na mo̱. Yesu a boli eyembilan a muna nu pimbedi o lee̱le̱ nate̱na o njika dime̱ne̱ Yehova eno̱ Tete̱ ńa ndolo. (Lukas 15:11-32) O yen eyembilan, sango a muna a si bo̱lo̱ne̱ dipita ná mun’ao a me̱nde̱ timba. Ponda muna a timbino̱ o mboa, sango a pomane̱ o kasa mo̱. Di pandi te̱ na Yehova nde jate̱le̱, je ná di be̱ mbaki ná Tet’asu ńe ndolo a le̱le̱m o kasa biso̱, a be̱n pe̱ ńo̱ngi o bola nika.

19. Ne̱ni Yehova a me̱nde̱no̱ bo̱le̱ bobe Adam a wanno̱ e?

¹⁹ Tet’asu a me̱nde̱ bo̱le̱ bobe bwe̱se̱ Adam a wanno̱. Ombusa pamo a Adam, Yehova a no̱ngi bedomsedi ná 144 000 la bato a po̱sino̱ oteten a mbel’a moto ba me̱nde̱ bolea ka kiṅe̱ na prisi o mo̱ń mwemba na Mun’ao. Yesu na ba ba maneye̱ mwemba na mo̱ ba me̱nde̱ jongwane̱ mbel’a moto ńe̱se̱ ni masengane̱ o be̱ ke̱nge̱nge̱ o was’a peńa. Ombusa babo̱ tomba kekise̱ disukan la sengane̱, Yehova Loba a me̱nde̱ bola babo̱ longe̱ la bwindea. Tet’asu a me̱nde̱ so̱ be̱ muńe̱nge̱ o je̱ne̱ ne̱ni wase e londino̱ na bana ba bome na ba bito be ke̱nge̱nge̱. E se̱ pond’a bonam nika e me̱nde̱no̱ be̱ e!

20. O njika mbadi Yehova a lee̱le̱no̱ ná a to̱ndi biso̱ jita e, nje pe̱ jokwa di mabupe̱ di me̱nde̱no̱ kwalea e?

²⁰ Yehova a lee̱ ná a to̱ndi biso̱ jita. E nde Tete̱ nu peti. A masenga mika masu na londise̱ pe̱ ńo̱ng’asu, e be̱ ń’eyobo to̱ ńa mudī. A mokwe̱le̱, a sue̱le̱ pe̱ biso̱. A kombe̱ye̱ pe̱ biso̱ minam ma betańsedi ońola kie̱le̱ ni maye̱. Nika e makwangwe̱le̱ biso̱ mulema o bia ná Tet’asu a to̱ndi biso̱ a mombwea pe̱ biso̱! Jokwa di mabupe̱ di me̱nde̱ kwalea o njika mbadi biso̱ bana bao jeno̱ ná di lee̱le̱ mo̱ ná di to̱ndi mo̱.