1. Nyi yí atɛnŋ ana mìaxa le mìwoɖekiwo mɛ sugbɔɔ, yí susu ciwo mìatɛnŋ atɔ bubu kpɔɔ?

ŊÐE na yí èxa le eoɖeki mɛ sugbɔ kpɔa? * Taŋfuin èxa le eoɖeki mɛ, ɖo mɛɖe wa ŋɖe alo nu nyɔ ɖe yí eve eo. Alo ètɛnŋ xa le eoɖeki mɛ, ɖo èwa ŋɖe alo nu nyɔ ɖe ci yí vave eo nu. Le kpɔwɛ mɛ, ètɛnŋ wa fɛn ɖe yí vɔnkɔ mɔ Yehowa dasɔ ke ye gbeɖe o. Àtɛnŋ abui mɔ ci yevɔnvɔn sugbɔ ahan ɔ, anyi xɔse hwedo ye yí yenyi amɛvwin. Vɔ nyɔnɔnywi yɔa?

2. Bibla mɛ kpɔwɛ ciwo yí dasɛ mɔ xaxa le amɛɖeki mɛ denyi xɔse maɖoɔ?

² Mìakpɔ Bibla mɛ kpɔwɛ ɖewo. Xana ci yí vanyi enyɔnuɖɛtɔ Samiɛli nɔlɔ, ɖo xɔse sɛnŋ. Vɔ ci yi xwemɛtɔ ɖeka dewakɔ nu do nu nywiɖeɔ, éxa le yideki mɛ sugbɔ. (1 Sam. 1:7) Apotru Pɔlu ɖo xɔse sɛnŋ, vɔ ‘ébunɔ tamɛkpɔ so Mawu habɔbɔ lɔwo keŋkeŋ nu’ sugbɔ. (2 Kor. 11:28) Xɔse sɛnŋ yí le Efyɔ Davidi shi, eyi taɖo Yehowa luin sugbɔ. (Edɔ. 13:22) Ele ahan gan, Davidi wa afɛn ciwo yí na exa le yiɖeki mɛ. (Eha. 38:4) Yehowa fa akɔn nɔ wo, ɖekaɖeka. Mína mìagbeje enu ci mìatɛnŋ akpla so wowo kpɔwɛwo mɛ.

3. Lé enyɔ ci mɛbuwo nu atɛnŋ ado vevisese nɔ mì doɔ?

³ Nɔ amɛwo wa afɛn xo nuxu nɔ mì alo wodewa enu do mì nu nywiɖeɔ, mìatɛnŋ axa le mìwoɖekiwo mɛ. Egbevenɔ sugbɔ nɔ mɛ ci yí wa enu lɔ nyi mìwo xlɔ vevi alo mìwo xomumɛtɔ. Mìatɛnŋ abui mɔ mìdagbenyi exlɔ koɖo mɛ lɔ gbeɖe o. Hweɖewonuɔ, amɛ lɔ tɛnŋ xo nuxu nɔ mì tamɛmabutɔ yí ale shigbe ewi etɔ mì hannɛ! (Elo. 12:18) Alo mɛɖe tɛnŋ nya mɔ enyɔ ci yeanu ave mì, gan axa nui. Enu cɛ han yí jɔ do nɔvinyɔnu ɖeka ji. Énu mɔ: “Exwe ɖewo vayi yɛ yí mɛ ci ŋbu mɔ yɛnyi anyi xlɔ, vatɔ ŋsu kankan do nu nɔŋ kpoŋ ɖeɖe. Enyɔ lɔ veŋ yí ŋxa le nyɛɖeki mɛ sugbɔ. Ŋdenya enu ci yí taɖo ewa enuvevi cɛ koɖoŋ o.” Nɔ ao xlɔ vevi alo ao xomumɛtɔ ɖe do vevisese nɔ eoɔ, àtɛnŋ akpla nu sugbɔ so Xana gbɔ.

4. Cukaɖa ciwo yí Xana do goɔ?

⁴ Xana to cukaɖa sɛnŋsɛnŋ ɖewo mɛ. Éji evi dokpo na nɔ exwe sugbɔ. (1 Sam. 1:2) Le Izraɛliɔ, amɛ sugbɔ buini mɔ nɔ nyɔnu ɖe nyi konɔɔ, anyi Mawu deyrɛ o. Eyi taɖo ecɛ wanɔ ŋkpɛn nɔ Xana sugbɔ. (Gɔnm. 30:1, 2) Xana cukaɖa lɔwo sɛnŋ doji, ɖo asuɔ ɖe Penina yí yɛji viwo. Ŋhwan na Penina dekpɔnɔ Xana do ŋɖe ji o. “Penina kannɔ enyɔ nɔ Xana yí Xana xanɔ le yiɖeki mɛ.” (1 Sam. 1:6) Le tɔtɔmɛɔ, cukaɖa lɔ na Xana devo le yiɖeki mɛ o. Édonɔ dɔmɛzi keke tɔnɔ “avin fanfan. Dé lɔn a ɖu enu ɖe o.” “Xana xa le yiɖeki mɛ sugbɔ.” (1 Sam. 1:7, 10) Lé Xana kpɔ akɔnfafa doɔ?

5. Lé gbedodoɖa kpedo Xana nu doɔ?

⁵ Xana do gbe ɖaɖa nɔ Yehowa yí nu enu ciwo yí ɖekɔ fun ni. Ci edo gbe ɖaɖa ɖegbɔɔ, éɖe yi nyɔ lɔ mɛ nɔ Avɔnsatɔ Gangantɔ Eli. Eyi Eli nu ni mɔ: “So yì le fafa mɛ. Izraɛli Mawu a na eo enu ciwo yí e byɔ.” Nyi yí jɔ kplɔɛdoɔ? “Eyi, Xana so le enɔ, yí ɖu enu. Dé gbe xa le yiɖeki mɛ sugbɔ o.” (1 Sam. 1:17, 18) Gbedodoɖa kpedo Xana nu yí ekpɔ fafa le yiɖeki mɛ.

6. Nyi yí mìatɛnŋ akpla so Xana gbɔɔ, yí nyi yí Filipitɔwo 4:6, 7 kpla mì so gbedodoɖa nuɔ?

 ⁶ Nɔ mìdonɔ gbe ɖaɖa nɔ Yehowaɔ, mìakpɔ fafa. Xana zannɔ gaxoxo nɛniɖe yí xonɔ nuxu nɔ Dalɔ ci yí le jeŋkwimɛ. (1 Sam. 1:12) Mìwo can mìatɛnŋ asɔ gaxoxo nɛniɖe axonɔ nuxu nɔ Yehowa so mìwo gbɔjɔgbɔjɔ, vɔnvɔn koɖo enu ciwo yí na mìxa le mìwoɖekiwo mɛ nu. Mìŋgbemɔ mìado gbe ɖaɖa nɔ amɛ̀ shi alo azan acannyɔgbewo o. Nɔ mìzan mìwoŋtɔwo nyɔgbewo yí sɔ nu mìwo vevisesewo koɖo avin can ɔ, Yehowa dagɔn maɖo to mì o. Gbesɔ kpe niɔ, mìɖo aɖo ŋwi enyɔ ci yí Pɔlu nu le Filipitɔwo 4:6, 7 mɛ. (Hlin.) Pɔlu mɔ mìɖo ado gbe ɖaɖa yí adonɔ akpe nɔ Yehowa. Susu sugbɔ li ci yí taɖo mìadonɔ akpe nɔ Yehowa. Le kpɔwɛ, mìatɛnŋ ado akpe ni, ɖo éna agbe mì, éwa enu nyakpɔkpɔ ciwo yí trɔdo mì, éɖo lɔnlɔn adodwi nɔ mì; égbena esɔmɛ mɔkpɔkpɔ nywi ɖeka mì. Nyi yí mìatɛnŋ agbekpla so Xana gbɔɔ?

7. Nyi yí Xana koɖo asuɔ wanɔ blaŋblaŋ ɔ?

⁷ Ci Xana le cukaɖawo mɛ can ɔ, yɛ koɖo asuɔ yinɔ Shilo, fini wosɛnnɔ Yehowa le blaŋblaŋ. (1 Sam. 1:1-5) Ci yí Xana yi avɔnzava lɔ mɛ yí Avɔnsatɔ Gangantɔ Eli do ŋsɛn yi mɔ, Yehowa aɖo yi gbedoɖawo ŋci.​—1 Sam. 1:9, 17.

8. Lé bɔbɔwo atɛnŋ akpedo mì nu doɔ? Ðe mɛ.

⁸ Mìatɛnŋ akpɔ fafa, nɔ mìkpɔtɔ yinɔ hamɛ lɔ bɔbɔwo. Nɔvi sugbɔtɔ biɔnɔ le tɔtɔmɛ nɔ bɔbɔwo le gbedodoɖa mɛ mɔ, Mawu gbɔngbɔn kɔkɔɛ le va nɔ koɖo mì. Fafa nyi akpa ɖe nɔ gbɔngbɔn lɔ kusɛnsɛn. (Gal. 5:22) Nɔ mìxa le mìwoɖekiwo mɛ, gan yí yinɔ bɔbɔwoɔ, ana Yehowa koɖo mìwo nɔviwo atɛnŋ ado ŋsɛn mì yí akpedo mì nu nɔ mìakpɔ fafa le susu koɖo mìwo ji mɛ. Gbedodoɖa koɖo bɔbɔwo nyi enuvevi ciwo Yehowa azan asɔ fa akɔn nɔ mì. (Ebre. 10:24, 25) Mìagbekpɔ nubu ci mìatɛnŋ akpla so Xana gbɔ.

9. Nyi yí detrɔ le Xana nɔnɔmɛ lɔ nuɔ, vɔ nyi yí kpedo nuɔ?

⁹ Xana cukaɖa lɔwo devɔ zeɖeka o. Ci Xana gbɔ so Mawu sɛnxu le avɔnzava lɔ mɛɔ, égbekpɔtɔ le axwe ɖekɛ mɛ koɖo shishiɛ Penina. Bibla denu mɔ Penina mi adɛn lɔ wuwu koɖi o. Eyi taɖo Xana tɛnŋ kpɔtɔ dokɔ ji le amɛnuviɔnviɔn shishiɛ tɔ mɛ. Vɔ Xana degbedonɔ dɔmɛzi o. Do jeshi mɔ ci Xana sɔ enyɔ lɔ do alɔ mɛ nɔ Yehowaɔ, degbexanɔ le yiɖeki mɛ o. Élɔn yí Yehowa fa akɔn ni. Le yiyimɛɔ, Yehowa ɖo yi gbedodoɖawo ŋci yí eji viwo!​—1 Sam. 1:19, 20; 2:21.

10. Nyi mìkpla le Xana kpɔwɛ lɔ mɛɔ?

¹⁰ Àtɛnŋ anɔ fafa mɛ nɔ cukaɖawo kpɔtɔ li can. Nɔ mìdonɔ gbe ɖaɖa veviɖe yí yinɔ bɔbɔwo can ɔ, cukaɖa ɖewo tɛnŋ kpɔtɔ li. Vɔ mìkpla le Xana kpɔwɛ lɔ mɛ mɔ, ŋɖe datɛnŋ ana Yehowa afa akɔn nɔ mì aglo o. Yehowa daŋlɔbe mì gbeɖe o. Nɔ mì vlɛ yí kpɔtɔ le gbeji niɔ, ácu shi nɔ mì nɔ ejinjin can.​—Ebre. 11:6.

11. Susu ciwo yí taɖo Pɔlu xa le yiɖeki mɛɔ?

¹¹ Susu sugbɔ li ci yí taɖo Pɔlu xa le yiɖeki mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, élɔn nɔviɛ ŋsu koɖo nɔviɛ nyɔnuwo, eyi taɖo cukaɖa ciwo mɛ wotokɔ na exa le yiɖeki mɛ. (2 Kor. 2:4; 11:28) Ci Pɔlu ɖekɔ kunuɔ, mɛ ciwo yí fɔn gu do ji xui yí cui do gakpamɛ.  Gbesɔ kpe niɔ, éɖo ado ji le agbemɛ cukaɖa ɖewo mɛ, shigbe “enu sugbɔ male amɛ shi hwenu” nɛ. (Fili. 4:12) Ci tɔjihun gban di zetɔn han vayiɔ, étɛnŋ lonɔ nu kpɔ nɔ éɖo tɔjihun. (2 Kor. 11:23-27) Nyi yí kpedo Pɔlu nu ci exa le yiɖeki mɛɔ?

12. Nyi yí kpedo Pɔlu nu yí eɖe xaxawo kɔŋgbeɔ?

¹² Cukaɖa ciwo mɛ nɔviwo tokɔ na Pɔlu xa le yiɖeki mɛ, vɔ detekpɔ mɔ yeakpɔ cukaɖa lɔwo gbɔ yeŋtɔ o. Pɔlu nya mɔ yedasun ji awa enuwo pleŋ yeɖekɛ o. Énu nɔ nɔvi buwo mɔ wo le le bu nɔ hamɛ lɔwo. Le kpɔwɛ mɛ, ésɔ agbanleamɛjiwo na nɔviŋsu ciwo ji woatɛnŋ akando. Eɖewo yí nyi Timɔte koɖo Titu. Kankandoji li mɔ edɔ ciwo nɔviŋsu lɔwo wa kpedo Pɔlu nu yí eɖe xaxawo kɔŋgbe.​—Fili. 2:19, 20; Titu 1:1, 4, 5.

13. Lé hamɛmɛshinshinwo atɛnŋ asran Pɔlu doɔ?

¹³ Nu nɔ mɛbuwo akpedo eo nu. Shigbe Pɔlu nɛɔ, cukaɖa ciwo mɛ nɔviwo tokɔ le hamɛ lɔ mɛ na hamɛmɛshinshin sugbɔtɔ ciwo yí senɔ vevi do amɛ nu xanɔ le wowoɖekiwo mɛ. Vɔ hamɛmɛshinshin ɖe datɛnŋ akpedo amɛwo pleŋ nu le hamɛ lɔ mɛ yiɖekɛ o. Nɔ édo jeshi yi ahan ɔ, ana ama edɔ lɔ koɖo nɔviŋsu ciwo yí je yí agbena kpla jajɛwo, nɔ woakpedo nu ale bu nɔ Mawu lɛngbɔwo.​—2 Tim. 2:2.

14. Nyi yí Pɔlu devɔn nɔɔ, yí nyi yí mìatɛnŋ akpla so yi kpɔwɛ lɔ mɛɔ?

¹⁴ Lɔn do ji mɔ yeʒan akɔnfafa. Pɔlu sɔ yiɖeki hwe, eyi taɖo eji mɔ ye xlɔwo le do ŋsɛn ye. Devɔn mɔ nɔ yenu nɔ ye xlɔwo mɔ wo le do ŋsɛn yeɔ, amɛwo amɔ yegbɔjɔ o. Le wema ci Pɔlu ŋwlɛn ɖaɖa Filemɔ mɛɔ, énu mɔ: “E dasɛ ao lɔnlɔn nɔ Mawu mɛwo. E dɔ yí eji jɔ wo. Wana lɔwo nanɔ ŋ jijɔ gangan koɖo akɔnfa.” (Filemɔ 7) Pɔlu yɔ nɔvi sugbɔ bu ciwo yí do ŋsɛn yi hwecinu exa le yiɖeki mɛ. (Kol. 4:7-11) Nɔ mìsɔ mìwoɖekiwo hwe yí lɔn do ji mɔ mìʒan ŋsɛndoamuɔ, mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo akpedo mì nu koɖo jijɔ.

15. Nyi yí Pɔlu wa hwenu etokɔ vevisesewo mɛɔ?

¹⁵ Kando Mawu Nyɔ lɔ ji. Pɔlu nya mɔ Ŋwlɛnŋwlɛn lɔwo afa akɔn nɔ ye. (Rɔm. 15:4) Égbenya mɔ woana nunya ye yí yeato cukaɖa ɖekpokpui mɛ. (2 Tim. 3: 15, 16) Ci wocu Pɔlu do gakpamɛ le Rɔma zevetɔɔ, énya mɔ dajinjin o yeaku. Le vevisese hwenu cɛ mɛ ɖe, nyi Pɔlu waɔ? Énu nɔ Timɔte mɔ yi le va ye gbɔ blaŋ yí ahɛn “wemawo” vɛ nɔ ye. (2 Tim. 4:6, 7, 9, 13) Nyi yí taɖoɔ? Ðo wema lɔwo tɛnŋ nyi akpaxwe ɖewo nɔ Ebre Ŋwlɛnŋwlɛn lɔwo, ci Pɔlu atɛnŋ azan asɔ wa amɛɖekishi nukplakpla. Nɔ mìsran Pɔlu keŋ kplanɔ Biblaɔ, Yehowa azan enu ci mìkpla yí asɔ fa akɔn nɔ mì le cukaɖa ɖekpokpui mɛ.

16. Lé nuvɔn ci Davidi wa na exa le yiɖeki mɛ sugbɔ doɔ?

¹⁶ Davidi wa enudɔndɔn ɖeka. Éwa hashi koɖo Baceba yí dɔ wowu asuɔ keŋ sɔ enyɔ lɔ wla. (2 Sam. 12:9) Doŋkɔɔ, Davidi deɖo to ayexadohwɛnamɛnu yi tɔ o. Ecɛ dahɛn ekacaca ci yí le yɛ koɖo Yehowa gblamɛ yí egbese vevi keke le dɔ̀. (Eha. 32:3, 4) Nyi yí kpedo Davidi nu yí ekpanŋkɔ xaxa ciwo yí to so yi nuvɔn lɔ mɛɔ? Nyi yí akpedo mì nu nɔ mìwa nuvɔn gangan ɖeɔ?

17. Lé Ehajiji Wema 51:1-4 dasɛ mɔ Davidi trɔ jimɛ ŋtɔŋtɔ doɔ?

¹⁷ Do gbe ɖaɖa abiɔ sɔsɔke. Le yiyimɛɔ, Davidi do gbe ɖaɖa nɔ Yehowa. Étrɔ jimɛ ŋtɔŋtɔ yí nu yi nuvɔnwo nɔ Yehowa. (Hlɛn Ehajiji Wema 51:1-4.) Ecɛ na ekpɔ fafa yí gbetɔ jijɔ kpɔkpɔ! (Eha. 32:1, 2, 4, 5) Nɔ èwa nuvɔn gangan ɖeɔ, ŋgbetekpɔ mɔ yeasɔ wla o. Vɔ nu ao nuvɔnwo nɔ Yehowa le gbedodoɖa mɛ. Nɔ èwɛ ahan ɔ, àkpɔ fafa yí dagbedonɔ hwɛ eoɖeki o. Vɔ nɔ èji mɔ yeadra ekacaca ci yí le ye koɖo Yehowa gblamɛ doɔ, èɖo agbewa nubuwo to akpo nɔ gbedodoɖa.

18. Ci wodɔn to nɔ Davidi ɖe, lé ewɛ doɔ?

¹⁸ Lɔn nɔ woadɔn to nɔ eo. Ci Yehowa dɔ enyɔnuɖɛtɔ Natan nɔ anu Davidi nuvɔn lɔwo niɔ, Davidi detɔ enyɔ ɖewo nunu keŋ sɔ glɔn ta nɔ yiɖeki o. Élɔn do ji zeɖeka mɔ yewa nuvɔn do Baceba asuɔ yí vevitɔɔ, yewa nuvɔn do Yehowa. Davidi lɔn yí Yehowa dɔn to ni yí sɔ nuvɔn lɔ ki. (2 Sam. 12:10-14) Nɔ mìwa nuvɔn gangan ɖeɔ, mìɖo anui nɔ mɛ ciwo Yehowa ɖo mɔ wo le kplɔ  mì. (Ʒaki 5:14, 15) Mìdeɖo ahwlɛn ta nɔ mìwoɖekiwo o. Nɔ mìwa do nukplamu ci wona mì yí sɔ dɔn to nɔ mì ji kabaɔ, mìakpɔ fafa yí agbetɔ jijɔ kpɔkpɔ kaba.

19. Nyi mìɖo aɖo gligaan yí awaɔ?

¹⁹ Ðui gligaan mɔ yedagbewa afɛn lɔwo ke o. Efyɔ Davidi nya mɔ gbɔxwe yedagbewa nuvɔn lɔwo keɔ, Yehowa yí akpedo ye nu. (Eha. 51:7, 10, 12) Ci Yehowa sɔ nuvɔn lɔwo ke Davidiɔ, éɖui gligaan mɔ yedagbebunɔ susu dɔndɔnwo kpɔ o. Ecɛ na etrɔ kpɔ fafa le yiɖeki mɛ.

20. Lé mìadasɛ do mɔ enu ci Yehowa sɔ ke mì jeŋ nɔ mìɔ?

²⁰ Mìadasɛ mɔ enu ci Yehowa sɔ ke mì jeŋ nɔ mì, nɔ mìdo gbe ɖaɖa yí biɔ sɔsɔke, nɔ mìlɔn edɔn to nɔ mì yí je agbla veviɖe mɔ mìdagbewa nuvɔn lɔ ke o. Nɔ mìwa enu cɛwoɔ, mìakpɔ fafa le mìwoɖekiwo mɛ. Nɔviŋsu James ci yí wa nuvɔn gangan ɖeka kpɔɛ mɔ nyɔ cɛ nyi nyɔnɔnwi. Énu mɔ: “Ci ŋnu nuvɔn ci ŋwa nɔ hamɛmɛshinshinwoɔ, ŋkpɔɛ mɔ agban kpɛnkpin ɖeka so le ŋji. Eyi ŋtɔ vovo le nyɛɖeki mɛ.” Edo ŋsɛn mì sugbɔ ci mìnya mɔ, “Yehowa gogo mɛ ciwo yí eji gban nɔ hannyahannya, éhwlɛnnɔ mɛ ciwo gbɔjɔ gan”!​—Eha. 34:18, NWT.

21. Lé mìalɔn yí Yehowa afa akɔn nɔ mì doɔ?

²¹ Ci ŋkeke kpɛtɛkpɛtɛ lɔwo yikɔ vɔvɔnuɔ, enu ciwo yí donɔ xaxa nɔ mì asukɔgbɔ doji. Nɔ èxa le eoɖeki mɛɔ, do gbe ɖaɖa yí abiɔ kpekpedonu Yehowa zeɖeka. Kplanɔ Bibla veviɖe. Kpla nu so Xana, Pɔlu koɖo Davidi kpɔwɛwo mɛ. Nu nɔ Dao ci yí le jeŋkwimɛ nɔ akpedo eo nu nado jeshi enu ci yí na èxa le eodeki mɛ. (Eha. 139:23) Lɔn nɔ akpedo eo nu le cukaɖawo mɛ, vevitɔ ciwo ji detɛnŋ aɖu o. Nɔ èwɛ ahan ɔ, àsɔ koɖo ehakpatɔ ci yí ji ha nɔ Yehowa mɔ: “Ŋ xa le nyɛɖeki mɛ sugbɔ. Vɔ, [Yehowa], E do akɔnfa nɔ ŋ yí do jijɔ nɔ ŋ!”​—Eha. 94:19.