1. ¿Achkë kʼayewal rkʼë jbʼaʼ nkiʼän chqë chë nchʼpü qakʼuʼx, y achkë rkʼë jbʼaʼ nqaquʼ röj rma riʼ?

KʼÏY mul, ri kʼayewal yeqaqʼaxaj pa qakʼaslemal nkiʼän chë janina nchʼpü qakʼuʼx. * Rkʼë jbʼaʼ kan xtiʼon qan rma ri xuʼij o xuʼän jun qachʼalal chqë. O rkʼë jbʼaʼ, janina xchʼpü qakʼuʼx rma ri xqaʼij o xqaʼän röj che rä jun chik. Jun tzʼetbʼäl. Rkʼë jbʼaʼ xqqä pa jun mamaʼ mak y rma riʼ nchʼpü qakʼuʼx rma nqaquʼ chë Jehová majun bʼëy xtqrküy ta. O rkʼë jbʼaʼ nqaquʼ chë ri nchʼpü qakʼuʼx nukʼüt chë xa majun ta chik qakʼuqbʼäl kʼuʼx o xa yoj itzel taq winäq. Ye kʼa, ¿kantzij komä riʼ?

2. ¿Achkë tzʼetbʼäl yekʼutü chqawäch chë ri nchʼpü qakʼuʼx ma ntel ta chë tzij chë majun ta qakʼuqbʼäl kʼuʼx?

² Tqatzʼetaʼ oxiʼ tzʼetbʼäl ri ye kʼo chpan le Biblia. Ana, ri xok ruteʼ ri profeta Samuel, kan rukʼuqbʼan wä rukʼuʼx chrij Jehová. Tapeʼ ke riʼ, janina xchʼpü rukʼuʼx, rma Peniná, ri jun chik rixjayil ri rachjil, itzel wä runaʼoj xuʼän rkʼë (1 Sam. 1:7). Ri apóstol Pablo kan kuw wä ri rukʼuqbʼäl kʼuʼx, ye kʼa kan achiʼel ta jun ejqaʼn xjeʼ chrij rma kowan xchʼpü rukʼuʼx chkij ri congregaciones (2 Cor. 11:28). David, ri qʼatöy tzij, kan rukʼuqbʼan wä rukʼuʼx chrij Jehová, rma riʼ kowan xajowäx rma ryä (Hech. 13:22). Tapeʼ ke riʼ, ryä xqä chpan mamaʼ taq mak ri xuʼän chë janina xchʼpü rukʼuʼx (Sal. 38:4). Jontir ryeʼ xkʼuqbʼäx kikʼuʼx rma Jehová. Tqatzʼetaʼ achkë nqatamaj qa chkij.

3. ¿Achkë rma ri nkiʼij ri nkʼaj chik winäq rkʼë jbʼaʼ nkiʼän chë nchʼpü qakʼuʼx?

³ Jun ri nbʼanö chë nchʼpü qakʼuʼx ya riʼ taq jun winäq itzel nchʼö chqë o itzel runaʼoj nuʼän qkʼë, y más taq ri nbʼanö riʼ kan junan qawäch rkʼë o kan jun qachʼalal. Rkʼë jbʼaʼ nchʼpü qakʼuʼx rma nqanaʼ chë ri qachbʼilanïk rkʼë ri winäq riʼ xa xtchaʼ chiʼ. Kʼo mul, ri nbʼin jun itzel tzij chqë ma nuchʼöbʼ ta na achkë yeruʼij, y rma riʼ nqanaʼ chë achiʼel ta najin nqrsök rkʼë jun espada (Prov. 12:18). Ye kʼa nkʼaj chik mul, ri winäq rkʼë jbʼaʼ yeruʼij itzel taq tzij kan xa xuʼ rchë nqrtzʼlaʼ. Ya riʼ xbʼanatäj rkʼë jun qachʼalal qʼopoj. Ryä nuʼij: «Pa jun kayoxiʼ junaʼ qa, jun wachiʼil ri kan junan qawäch rkʼë xerutzʼük tzij chwij chkipan ri redes sociales. Janina xibʼison chqä xtiʼon wan rma ri xuʼän. Ma nqʼax ta wä chi nwäch achkë rma ri winäq riʼ janina xirusök». We jun qachiʼil o jun qachʼalal xuʼän jun itzelal chqë, janina xtqrtoʼ xtqatamaj ri xbʼanatäj chpan rukʼaslemal Ana.

4. ¿Achkë mamaʼ taq kʼayewal xeruqʼaxaj Ana?

⁴ Ana xeruqʼaxaj mamaʼ taq kʼayewal pa rukʼaslemal. Ryä ma yejeʼ ta wä ral (1 Sam. 1:2). Ojer qa, pa tinamït Israel, ri ixoqiʼ ri ma yejeʼ ta kal kan itzel wä yetzʼetetäj kimä ri winäq. Riʼ xuʼän chë Ana xqʼaxaj kʼixbʼäl (Gén. 30:1, 2). Ye kʼa ri xbʼanö chë Ana más kʼayewal xnaʼ, ya riʼ chë Peniná, ri rukaʼn rixjayil ri rachjil, kan rukʼulel xuʼän che rä. Y rma ri ixöq riʼ yejeʼ wä ral, kan ntzeʼen wä chrij Ana rma ryä majun ta wä ral. Riʼ xuʼän chë Ana kan poqän xnaʼ ran (1 Sam. 1:6). Pa naʼäy, ronojel ri xbʼanatäj kan janina xtzʼlaʼ Ana, rma riʼ janina xoqʼ chqä ma xraj ta chik ruway. Riʼ xuʼän chë xjeʼ jun nimaläj bʼis pa ran (1 Sam. 1:7, 10). ¿Achkë rubʼanik xrïl kʼuqbʼäl kʼuʼx?

5. ¿Achkë rubʼanik xtoʼ Ana ri xchʼö qʼanäj rkʼë Jehová?

⁵ Ana xuʼij ronojel ri kʼo pa ran che rä Jehová. Taq xkʼïs ruchʼonik, xuʼij ronojel ri najin wä nuqʼaxaj pa rukʼaslemal che rä Elí, ri sumo sacerdote. Rma riʼ, Elí xuʼij reʼ che rä: «Takʼuqbʼaʼ akʼuʼx, y ri Dios rchë Israel xtyaʼ ta kʼa chawä ri xakʼutuj che rä». ¿Achkë xbʼanatäj chrij riʼ? «Ana xbʼä chrachoch chqä xraj chik jmul ruway, y ma xbʼison ta chik» (1 Sam. 1:17, 18). Ri xchʼö qʼanäj rkʼë Jehová xtoʼ rchë xnaʼ chik jmul uxlanen pa ran.

6. Rkʼë ri tzʼetbʼäl xyaʼ qa Ana chqä ri nuʼij chpan Filipenses 4:6 chqä 7, ¿achkë nqatamaj qa chrij ri chʼonïk?

⁶ Xtqanaʼ chik jmul uxlanen pa qan we chaq taqïl xtqchʼö qʼanäj rkʼë Jehová. Ana ronojel mul yalöj xtzjon qʼanäj rkʼë Jehová (1 Sam.  1:12). Röj chqä ütz yalöj nqchʼö qʼanäj rkʼë Jehová chrij ri kʼayewal ri najin yeqaqʼaxaj, chrij ri nbʼanö chë nqanaʼ xbʼïn-ïl chqä chrij ri ma ütz ta yeʼel chqawäch. Ma nkʼatzin ta chë kan achkë na kibʼanik nqaʼän chkë ri qachʼonik o yeqakanuj tzij rchë kan jaʼäl yeqʼajan. Y tapeʼ kʼo mul, rma poqän runaʼon qan, kan xtqjiqʼjoʼ chë oqʼej taq xtqchʼö qʼanäj rkʼë, Jehová majun bʼëy xtikʼo ta rukʼuʼx chqakʼaxaxik. Ütz chqä ma nqamestaj ta ri naʼoj ye kʼo chpan Filipenses 4:6 chqä 7 (taskʼij ruwäch). Chriʼ, ri apóstol Pablo chöj xuʼij qa chë kʼo chë nqtyoxin che rä Dios taq nqchʼö qʼanäj rkʼë. Y kʼo kʼïy ri ütz nqatyoxij che rä, achiʼel ri qakʼaslemal ruyaʼon, ronojel ri rubʼanon qa, ri nimaläj rajowabʼäl nukʼüt chqawäch chqä ri utzil rutzujun qa chqë. ¿Achkë chik más nqatamaj qa chrij ri xqʼaxaj Ana?

7. ¿Achkë wä nkiʼän ronojel mul Ana chqä ri rachjil?

⁷ Tapeʼ kʼo kʼayewal najin nuqʼaxaj, Ana ronojel mul xbʼä rkʼë ri rachjil ri akuchï nyaʼöx wä ruqʼij Jehová, ntel chë tzij, pa tabernáculo ri kʼo pa Siló (1 Sam. 1:1-5). Chriʼ kʼo wä taq Elí, ri sumo sacerdote, xkʼuqbʼaʼ äl rukʼuʼx chqä xuʼij äl che rä chë Jehová xtyaʼ ta ri xkʼutuj che rä (1 Sam. 1:9, 17).

8. ¿Achkë rubʼanik yojkitoʼ ri qamoloj? Taqʼalajsaj.

⁸ Xtqanaʼ chik jmul uxlanen pa qan we ronojel mul xtqbʼä pa qamoloj. Taq nchap jun moloj, kan ronojel bʼaʼ mul nkʼutüx che rä Jehová chë tyaʼ ri loqʼoläj ruchqʼaʼ pa qawiʼ. Y jun chkë ri naʼoj ri nwachin rkʼë ri loqʼoläj ruchqʼaʼ Dios ya riʼ ri uxlanen (Gál. 5:22). We nqbʼä pa qamoloj tapeʼ janina nqbʼison, nqayaʼ qʼij che rä Jehová chqä chkë ri qachʼalal rchë nkikʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chqä rchë yojkitoʼ rchë nqanaʼ chik jmul uxlanen pa qan. Jehová nuksaj ri chʼonïk chqä ri qamoloj rchë nukʼuqbʼaʼ qakʼuʼx (Heb. 10:24, 25). Tqatzʼetaʼ achkë chik jun naʼoj nuyaʼ qa chqawäch ri xbʼanatäj rkʼë Ana.

9. a) ¿Xekʼis komä ri kʼayewal pa rukʼaslemal Ana? Taqʼalajsaj. b) ¿Achkë rubʼanik xkʼuqbʼäx rukʼuʼx Ana rma Jehová?

⁹ Ronojel ri kʼayewal xqʼaxaj Ana ma chanin ta xekʼis. Jun tzʼetbʼäl. Le Biblia ma nuʼij ta chë Peniná xjäl runaʼoj. Rma riʼ, taq Ana xyaʼ yän ruqʼij Dios pa tabernáculo, ryä kʼo chë xtzolin chik jmul chrachoch. Y rma xa junan ye kʼo pa kachoch rkʼë Peniná, rkʼë jbʼaʼ Ana kʼo chë xköchʼ na ri itzel taq tzij ri xbʼix che rä rma Peniná. Tapeʼ ke riʼ, Ana xyaʼ qa ronojel rukʼayewal pa ruqʼaʼ Jehová. Taq xuʼän riʼ, ryä xnaʼ chik jmul uxlanen pa ran chqä ma xbʼison ta chik. Jun tiempo chrij riʼ, Jehová xuʼän chë Ana xejeʼ ral. Nqʼalajin kʼa chë ryä xyaʼ qʼij chë xkʼuqbʼäx rukʼuʼx rma Jehová (1 Sam. 1:19, 20; 2:21).

10. ¿Achkë nukʼüt chqawäch ri xbʼanatäj rkʼë Ana?

¹⁰ Xtqanaʼ chik jmul uxlanen pa qan tapeʼ ri nbʼanö chë nchʼpü qakʼuʼx ma nkʼis ta. Ye kʼo jojun kʼayewal rkʼë jbʼaʼ ma xkekʼis ta tapeʼ xtqchʼö rkʼë Jehová ronojel mul chqä ronojel mul xtqbʼä pa qamoloj. Ye kʼa ri xbʼanatäj rkʼë Ana nukʼüt chqawäch chë majun ta achkë xtqʼatö Jehová rchë nukʼuqbʼaʼ qakʼuʼx. Ryä majun bʼëy xtqrmestaj ta, xa xtyaʼ utzil pa qawiʼ rma ma nqayaʼ ta qa tapeʼ ye kʼo kʼayewal chqij (Heb. 11:6).

11. ¿Achkë xbʼanö chë Pablo xchʼpü rukʼuʼx?

¹¹ Pablo kan kʼïy xbʼanö che rä chë xchʼpü rukʼuʼx. Rma janina yerajoʼ ri cristianos, ri kʼayewal ri nkiqʼaxaj wä ryeʼ kan xuʼän chë xchʼpü rukʼuʼx (2 Cor. 2:4; 11:28). Y taq xtzjoj ri ruchʼaʼäl Dios, ye kʼïy itzel xkinaʼ che rä y rma riʼ xkichʼäy chqä xkiyaʼ pacheʼ. Jun chik ri xbʼanö chë xchʼpü rukʼuʼx ya riʼ chë ma kan ta kʼïy rurajil xjeʼ (Filip. 4:12). Y rma oxiʼ mul jbʼaʼ ma xkäm pa yaʼ rma ri barco ri akuchï bʼenäq wä xbʼä qa  chuxeʼ yaʼ, nqʼax chqawäch chë kan nuxiʼij wä riʼ taq kʼo wä chë nbʼä pa barco (2 Cor. 11:23-27). ¿Achkë xtoʼö rchë?

12. ¿Achkë xtoʼö Pablo rchë ma kan ta más chik xchʼpü rukʼuʼx?

¹² Pablo kan xchʼpü wä rukʼuʼx taq ri cristianos xeqʼax chkiwäch kʼayewal. Ye kʼa ryä retaman wä chë ma jontir ta nkowin nuʼän, rma riʼ ma xkanuj ta rubʼanik rchë ruyonïl xerusöl ri kʼayewal. Ryä xerukanuj nkʼaj chik cristianos rchë xkitoʼ chkichajxik ri congregaciones. Rma riʼ xeruksaj utziläj taq achiʼaʼ rchë xeʼok ukʼwäy taq bʼey, achiʼaʼ achiʼel Timoteo chqä Tito. Kantzij na wä chë ri samaj ri xkiʼän ri achiʼaʼ riʼ xkitoʼ Pablo rchë ma kan ta más chik xchʼpü rukʼuʼx (Filip. 2:19, 20; Tito 1:1, 4, 5).

13. ¿Achkë rubʼanik nkikʼän kinaʼoj chrij Pablo ri ukʼwäy taq bʼey?

¹³ Tqakʼutuj qatoʼik. Komä, ye kʼïy ukʼwäy taq bʼey nbʼanatäj kikʼë ri xbʼanatäj rkʼë Pablo. Rma kan yekajoʼ ri qachʼalal, ryeʼ kan nkitäj poqän taq ri nkʼaj chik nkiqʼaxaj kʼayewal. Ye kʼa jun ukʼwäy bʼey ma nkowin ta xa ruyonïl yerusöl jontir ri kʼayewal. Rma riʼ, ri nuyaʼ chwäch ran chë ma jontir ta nkowin nuʼän xttoʼ rchë xtkʼutuj rutoʼik chkë ri nkʼaj chik qachʼalal ri kʼuqül kikʼuʼx pa ruchʼaʼäl Dios. Riʼ chqä xtuʼän chë xkerutjoj ri kʼojolaʼ rchë chë ryeʼ xkekowin xtkitoʼ rchë nkichajij ri congregación (2 Tim. 2:2).

14. ¿Achkë ma xyaʼ ta rejqalen Pablo, y achkë nqatamaj qa chrij ri xuʼän?

¹⁴ Tqʼax chqawäch chë nkʼatzin nkʼuqbʼäx qakʼuʼx. Pablo ronojel mul xqasaj riʼ, rma riʼ xyaʼ qʼij chkë ri rachiʼil chë xkikʼuqbʼaʼ rukʼuʼx. Ryä ma xkʼïx ta xuʼij chë xkʼuqbʼäx rukʼuʼx kimä ri nkʼaj chik cristianos, y ma xyaʼ ta rejqalen we ri nkʼaj chik xkiʼij chë xa ma kuw ta ran. Chpan ri carta ri xtäq che rä Filemón, ryä xuʼij: «Kan xel nkʼuʼx chqä kan xkʼuqbʼaʼ nkʼuʼx ri xinkʼoxaj chrij ri ajowabʼäl najin nakʼüt» (Filem. 7). Jmul chik, xskʼij kibʼiʼ ye kʼïy cristianos ri xekʼuqbʼan rukʼuʼx taq najin wä nbʼison kimä ri kʼayewal (Col. 4:7-11). We nqaqasaj qiʼ chqä nqʼax chqawäch chë nkʼatzin nkʼuqbʼäx qakʼuʼx, ri qachʼalal kan rkʼë kiʼkʼuxlal xkojkitoʼ.

15. ¿Achkë xtoʼö Pablo rchë xkowin xpabʼaʼ riʼ chkiwäch mamaʼ taq kʼayewal?

¹⁵ Tqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chrij ri Ruchʼaʼäl Dios. Pablo retaman wä chë ri ruchʼaʼäl Dios kan xtkʼuqbʼaʼ wä rukʼuʼx (Rom. 15:4). Chqä retaman wä chë xtyaʼ runaʼoj rchë nupabʼaʼ riʼ chwäch xa bʼa achkë kʼayewal (2 Tim. 3:15, 16). Ri rukaʼn mul xyaʼöx pacheʼ chlaʼ Roma,  ryä retaman wä chë xa jbʼaʼ chik nrajoʼ rchë xtkamsäx. ¿Achkë xtoʼö Pablo rchë xkowin xpabʼaʼ riʼ chwäch ri mamaʼ kʼayewal riʼ? Ryä xuʼij che rä Timoteo chë tapon yän rkʼë chqä tkʼwaj äl «ri rollos» che rä (2 Tim. 4:6, 7, 9, 13). ¿Achkë rma? Rma ri rollos riʼ rkʼë jbʼaʼ ye kʼo jojun peraj rchë ri Escrituras Hebreas chkipan, y riʼ ütz wä yeruksaj rchë nutjoj riʼ chkij. We röj, achiʼel wä xuʼän Pablo, ronojel mul nqatjoj qiʼ chrij le Biblia, Jehová xtksaj ri Ruchʼaʼäl rchë xtkʼuqbʼaʼ qakʼuʼx taq xtqqʼax chwäch xa bʼa achkë kʼayewal.

16. ¿Achkë xnaʼ David taq xqä pa jun mamaʼ mak?

¹⁶ David xeruʼän itzel taq bʼanobʼäl. Ryä xwär rkʼë Bat-Seba tapeʼ ma rixjayil ta, xkanuj rubʼanik rchë xkamsäx ri rachjil chqä xrewaj ri rumak (2 Sam. 12:9). Y tapeʼ xtiʼon ran taq xmakun, ryä ma xyaʼ ta ruqʼij ri xnaʼ. Riʼ xuʼän chë jbʼaʼ ma xchaʼ chiʼ ri rachbʼilanïk rkʼë Jehová, y ri bʼis kan xuʼän chë xyawäj (Sal. 32:3, 4). ¿Achkë xtoʼö David rchë ma xchʼakon ta ri bʼis chrij tapeʼ kan yë ryä xkanun ri kʼayewal chrij? ¿Chqä achkë xtqtoʼö röj we nqqä pa jun mamaʼ mak?

17. ¿Achkë rubʼanik nkikʼüt ri tzij ye kʼo chpan Salmo 51:1 kʼa 4 chë David kan rkʼë ronojel ran xtzolij riʼ?

¹⁷ Tqakʼutuj kuyubʼäl mak che rä Jehová. Taq David xchʼö qʼanäj rkʼë Jehová, ryä kan rkʼë ronojel ran xtzolij riʼ chqä xuʼij che rä ronojel ri mak xeruʼän (taskʼij ruwäch Salmo 51:1-4 *). Riʼ xtoʼ David rchë xnaʼ uxlanen chqä rchë xnaʼ chik jmul kiʼkʼuxlal (Sal. 32:1, 2, 4, 5). We röj nqqä pa jun mamaʼ mak, ma tqewaj ta ri xqaʼän, xa qchʼö rkʼë Jehová chqä tqaʼij che rä ri xqaʼän. Riʼ xtuʼän chë achiʼel ta nqesaj jun mamaʼ ejqaʼn chqij. Ye kʼa we kantzij ma nqajoʼ ta chë nchaʼ chiʼ ri qachbʼilanïk rkʼë Jehová, kʼo chik jun nkʼatzin nqaʼän.

18. ¿Achkë runaʼoj xkʼüt David taq xpixabʼäx rma Jehová?

¹⁸ Tqanmaj tzij taq Jehová xtqrpixabʼaj. Taq Jehová xtäq ri profeta Natán rchë xbʼeruʼij che rä David ri mak xeruʼän, David ma xkanuj ta achkë xuʼij rchë xküch rumak o rchë xkʼüt ta chë achiʼel ta ma nüm ta ri mak xuʼän. Ryä chanin xyaʼ chrij chë kan xmakun chwäch  Jehová chqä chwäch ri rachjil Bat-Seba. Ye kʼa ryä xnmaj tzij taq xpixabʼäx rma Dios, y rma riʼ xkuy rumak (2 Sam. 12:10-14). We röj xqqä yän pa jun mamaʼ mak, kʼo chë nqtzjon kikʼë ri achiʼaʼ ri ye ruyaʼon qa Dios rchë nkikʼwaj bʼey chqawäch (Sant. 5:14, 15). Y janina nkʼatzin chë taq nqtzjon kikʼë, ma nqakanuj ta achkë nqaʼij. We nqanmaj yän tzij chwäch ri pixabʼanïk nuyaʼ Jehová chqë, más chanin xtqanaʼ chik jmul ri kiʼkʼuxlal chqä ri uxlanen pa qan.

19. ¿Achkë kʼo chë nqayaʼ chwäch qan rchë nqaʼän?

¹⁹ Tqayaʼ chwäch qan chë ma yeqaʼän ta chik ri mak xeqaʼän. David, ri qʼatöy tzij, retaman wä chë nkʼatzin rutoʼik Jehová che rä rchë ma nqä ta chik jmul chkipan ri mak xeruʼän (Sal. 51:7, 10, 12). Taq Jehová xküy rumak, David xyaʼ chwäch ran chë yeresaj äl ri itzel taq chʼobʼonïk pa rujolon. Riʼ xuʼän chë xnaʼ chik jmul uxlanen pa ran.

20. ¿Achkë rubʼanik nqakʼüt chë nqatyoxij che rä Jehová chë xküy qamak?

²⁰ Taq nqakʼutuj kuyubʼäl mak chkipan ri qachʼonik chqä nqanmaj tzij chwäch ri pixabʼanïk nuyaʼ Jehová chqë y nqatäj qaqʼij rchë ma nqqä ta chik jmul chpan ri mak xeqaʼän, xtqakʼüt chwäch Jehová chë nqatyoxij chë xküy qamak. Taq nqaʼän ronojel riʼ, xtqanaʼ chik jmul uxlanen pa qan. Ya riʼ xbʼanatäj rkʼë James, jun qachʼalal ri xqä pa jun mamaʼ mak. Ryä nuʼij: «Taq xinbʼij chkë ri ukʼwäy taq bʼey ri mak xinbʼän, rïn xinnaʼ chë achiʼel ta xel jun mamaʼ ejqaʼn chwij. Chqä eqal eqal xinnaʼ chik jmul uxlanen pa wan». Kan janina nukʼuqbʼaʼ qakʼuʼx nqatamaj chë «Jehová naqaj kʼo wä chkë ri sokotajnäq kan» chqä chë «yeruköl ri ye kʼo pa jun nimaläj bʼis» (Sal. 34:18).

21. ¿Achkë rubʼanik nqayaʼ qʼij che rä Jehová chë nukʼuqbʼaʼ qakʼuʼx?

²¹ Rma xa jbʼaʼ chik nrajoʼ rchë nbʼekʼis ri rukʼisbʼäl taq qʼij, ri kʼayewal ri nkiʼän chë kowan nchʼpü qakʼuʼx xa más xkenmatäj. Taq xtbʼanatäj riʼ, tqakanuj yän rutoʼik Jehová. Ronojel mul tqatjoj qiʼ chrij le Biblia. Tqakʼamaʼ qanaʼoj chrij ri xkiʼän Ana, Pablo chqä David. Tqaʼij che rä Jehová chë tqrtoʼ rchë nkʼüt chqawäch achkë riʼ ri nbʼanö chë nchʼpü qakʼuʼx (Sal. 139:23). Tqayaʼ qʼij che rä chë nqrtoʼ chkiwäch ri kʼayewal yeqïl, y más taq ma pa qaqʼaʼ ta röj kʼo wä yeqasöl ri kʼayewal riʼ. We xtqaʼän riʼ, xtqanaʼ achiʼel xnaʼ ri salmista taq xbʼixaj reʼ che rä Jehová: «Taq kowan wä xchʼpü nkʼuʼx kimä ri kʼayewal, rït xakʼuqbʼaʼ wä nkʼuʼx chqä xaʼän wä chë xinnaʼ uxlanen» (Sal. 94:19).