Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 9

Ese̱le̱ ná Yehova a lo̱ke wa

Ese̱le̱ ná Yehova a lo̱ke wa

“Ponda mitaka ma jita mi mabe̱no̱ oteten am, belo̱ko̱medi bo̱ngo̱ be membe̱ mudī mam.”​MYE. 94:19.

MWENGE 44 Muka ma mutued’a moto

EBONGOLO *

1. Nje ye ná e bola ná di take o mulema e, nje pe̱ jeno̱ ná jo̱nge̱le̱ e?

MO̱ O mátaka o mulema buńa bō̱ e? * Yen ebe o taki nde o mulema ońolana moto a to̱pi to̱ ná a boli lambo di bwese̱ wa ndutu. To̱ ońolana nje wame̱ne̱ o kwalino̱ to̱ o bolino̱ nde ye o bwese̱ wa ndutu. K’eyembilan, yen ebe o po̱ngi diwuse̱, nde o bwa ndutu ná Yehova a si me̱nde̱ lakise̱ wa tom. Buka nika, we ná wo̱nge̱le̱ ná nika ndutu e londino̱ wa o mulema, ye nde ońolana o si be̱n pe̱ dube̱​—o titi mot’a bwam. Mo̱ nika ńe mbale̱ e?

2. Njika byembilan ba Betiledi be malee̱ ná bwa la ndutu di si mapula kwala ná di si be̱n pe̱ dube̱ e?

2 Jombweye te̱ byembilan bō̱ be o Betiledi. Hana nu timbi be̱ ńango a muto̱ped’a mudī Samuel, a ta nde muto nu ta nu be̱ne̱ dube̱ dinde̱ne̱. Nde ndutu e ta e londa mo̱ o mulema niponda mot’a ndabo ao a tano̱ a tuse̱ mo̱. (1 Sam. 1:7) Ńamuloloma Paulo a ta a be̱ne̱ dube̱ dinde̱ne̱, nde a ta a be̱ne̱ mutaka ońola “jombwea la myemba mye̱se̱.” (2 Kor. 11:28) Kiṅe̱ David a ta a be̱ne̱ dube̱ lou, Yehova pe̱ a ta a to̱ndo̱ mo̱ jita. (Bebolo 13:22) To̱ na nika, David a po̱ngi mawuse̱ mena ma bwese̱ mo̱ ndutu ninde̱ne̱. (Mye. 38:5) Yehova a lo̱ki, ongwane̱ pe̱ mō̱ ńabu te̱ o be̱ pī. Jombweye te̱ nje jeno̱ ná jokwa na byembilan babu.

NJE EYEMBILAN A HANA NU TA JEMEA E MOKWE̱LE̱NO̱ BISO̱

3. Ne̱ni byala ba bane̱ beno̱ ná be bwese̱ biso̱ ndutu e?

3 Je ná di bwa ndutu ke̱ bane̱ ba makwalisane̱ biso̱ byala ba njo to̱ bolane̱ biso̱ mambo ma bobe, sepo̱n ke̱ nu ńena nu sengise̱ biso̱ sese e nde diko̱m la batabata to̱ elong’a mbia. Je ná di bwa ndutu o bo̱lo̱ne̱ mulatako masu na nu moto. Ponda iwo̱ moto nu bwese̱ biso̱ ndutu e ná a to̱po̱to̱po̱ne̱, di senga biana ba num nde biso̱ jo̱ngo̱ o mulema! (Min. 12:18) To̱ ná moto e ná a bolane̱ byala ka po̱ a bowoli o ke̱ biso̱ bebango na m’boṅsan. Min mitakisan nde munańango mō̱ a tano̱ a be̱ne̱. Mo̱ ná: “Mimbu to̱ mininga we̱nge̱ moto na tano̱ na no̱ngo̱ ka diko̱m lam la bwam a botedi o camane̱ bekwali ba mpoṅ o internet te̱nge̱ne̱ mba. Nika e sengise̱ mba sese jita, na bwa pe̱ ndutu. Na si ta na we̱le̱ so̱ṅtane̱ ońola nje a numno̱ mba jo̱ngo̱ o mo̱ngo̱ o ni mbadi.” Diko̱m lo̱ngo̱ to̱ elong’ango̱ ya mbia e bwese̱ te̱ wa ndutu, myango ma Hana me ná mokwe̱le̱ wa mambo jita.

4. Njika mitakisan ma ngińa Hana a tano̱ a be̱ne̱ e?

4 Hana a ta a be̱ne̱ mitakisan ma ngińa mō̱. Etum a mimbu jita a si ta a we̱le̱ ya. (1 Sam. 1:2) O bose̱di ba Bonaisrael, jita ba ta nde bo̱nge̱le̱ ná muto e te̱ ewombe̱ ke̱ ye nde ná Loba e o banga namse̱ mo̱. Nika e ta so̱ e bwese̱ mo̱ iso̱n jita. (Bbot. 30:1, 2) Lambo dipe̱pe̱ di bati bwese̱ Hana ndutu le nde ná mome nu ta nu ba mo̱ a ta a be̱ne̱ muto nupe̱pe̱, Penina, nu yeledi mo̱ bana. Penina a ta pe̱ a ko̱no̱ne̱ Hana, ponda ye̱se̱ a ta be̱ “a kumwa mo̱ na byala b’eyango o lingise̱ mo̱.” (1 Sam. 1:6) O bebotedi, Hana a si ta a we̱le̱ lembe̱ mi mitakisan ma ngińa. A ta a linga o dime̱ne̱ lena, a tano̱ nde “eya mbembe, a si de pe̱ to̱.” A ta a be̱ne̱ “mulema ma ndutu.” (1 Sam. 1:7, 10) Ne̱ni Hana a kusino̱ belo̱ko̱medi e?

5. Ne̱ni muka mongwane̱no̱ Hana e?

5 Hana a tele̱ye̱ Yehova mulema mao o muka. Ombusa mo̱ kane̱, na mo̱ a langwea Prisi Ninde̱ne̱ Eli mitakisan a be̱nno̱. Na Eli a langwea mo̱ ná: “Ala na musango, Loba la Israel a londise̱ njako o wanedino̱ mo̱!” Ne̱ni e timbino̱ be̱ e? Hana “alono̱, na mo̱ a da, a si kake pe̱ boso.” (1 Sam. 1:17, 18) Muka mongwane̱ Hana o be̱ne̱ pe̱te̱ musango ma teten.

Kapo̱ ka Hana o mińa ma kwaṅ, ne̱ni jeno̱ ná di be̱ne̱ pe̱te̱ musango ma teten na kombe̱ pe̱ mo̱ e? (Ombwa mongo 6-10)

6. Njika belēdi jombwea muka Hana na Filipi 4:6, 7 ba mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

6 Je pe̱te̱ ná di be̱ne̱ musango yete̱na je titimbe̱ o muka. Hana a kwalisane̱ Tet’ao ńe o mo̱ń pond’a bwaba. (1 Sam. 1:12) Biso̱ pe̱ je ná di kwalisane̱ Yehova pond’a bwaba ońola mitakisan masu, ndut’asu, to̱ mawuse̱ masu. Di titi eto̱m o langwa lambo te̱ o mbad’a ke̱nge̱nge̱ to̱ ńena ni do̱li o senga. Ye ná e po̱ ná niponda jeno̱ o langwea mo̱ mitakisan masu di kwale byala ba njongi, di kome pe̱ miso̱di. To̱ na nika, Yehova a si me̱nde̱ wo̱lo̱ lambe̱ye̱ biso̱ toi to̱ buńa. O sumo te̱ muka di makane̱no̱ o langwea mo̱ mitakisan masu, jangame̱n pe̱ jo̱nge̱le̱ malea ma tilabe̱ o Filipi 4:6, 7. (Langa.) Paulo mo̱ na biso̱ ná di timbise̱le̱ Yehova masoma o muka. Di be̱n njo̱m jita o timbise̱le̱ Yehova masoma. K’eyembilan, je ná di timbise̱le̱ mo̱ masoma ońola longe̱ abedino̱ biso̱, mambo a wekino̱, ońola ndol’ao ńa jemea, na ońola dipita la betańsedi lena a bolino̱ biso̱. Nje epe̱pe̱ di mokwano̱ na Hana e?

7. Nje Hana na mom’ao ba tano̱ be̱ ba bola ponda ye̱se̱ e?

7 To̱ na mitakisan mao me̱se̱, Hana a ta be̱ ala ponda ye̱se̱ na mom’ao o wum’a jowe̱ la Yehova o Silo. (1 Sam. 1:1-5) Niponda Hana a tano̱ o muno̱ko̱ ma jowe̱ nde Prisi Ninde̱ne̱ Eli embe̱no̱ mo̱ na ben byala ná a pite̱ ná Yehova a me̱nde̱ jalabe̱ muka mao.​—1 Sam. 1:9, 17.

8. Ne̱ni ndongame̱n i mongwane̱no̱ biso̱ e? Bola beteledi.

8 Je pe̱te̱ ná di be̱ne̱ musango yete̱na di tingame̱ o jukea o ndongame̱n a mwemba. O muka ma byingedi o ndongame̱n asu munasango a yo̱ki baise̱ ponda ye̱se̱ ná mudī ma Loba mu be̱ na biso̱. Musango mwe nde epum’a mudī ewo̱. (Gal. 5:22) Niponda jeno̱ o ndongame̱n asu to̱ e be̱ nde ná ndutu ńe biso̱ o mulema, di mabola Yehova na bonasango asu epolo o jembe̱ biso̱ na jongwane̱ pe̱ biso̱ o be̱ne̱ pe̱te̱ musango ma teten. Muka na ndongame̱n be nde mbadi iba ya mom Yehova a mabolane̱no̱ o bola biso̱ pī. (Bon. 10:24, 25) Di make belēdi bepe̱pe̱ eyembilan a Hana e mokwe̱le̱no̱ biso̱.

9. Nje e si tuko o bete̱medi ba Hana e, nde nje yongwane̱ mo̱ e?

9 Njo̱m a ndut’a mulema ńa Hana e s’asumwe̱ dibokime̱ne̱. Hana a timbino̱ o mboa o wa lao la jowe̱ o muno̱ko̱, a ta te̱ nde angame̱n ja ndabo po̱ na Penina. Bibe̱l e si makwala pe̱ to̱ ná Penina ese̱le̱ ede̱mo ao ya yo̱ye̱ mo̱. Hana a ta angame̱n benga we̱lisane̱ byala bao ba bobe. Nde Hana a we̱li pe̱te̱ be̱ne̱ mulema ma pī, a kombe̱ pe̱ mo̱. O̱nge̱le̱ ná ombusa mo̱ bake̱ Yehova mitakisan mao, Hana a si ta pe̱ a bwa ndutu. Ese̱le̱ ná Yehova a lo̱ke mo̱ na bola pe̱ mo̱ pī. Ombusa ponda, Yehova a namse̱ Hana, a bola mo̱ bao bana!​—1 Sam. 1:19, 20; 2:21.

10. Nje eyembilan a Hana e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

10 Je pe̱te̱ ná di be̱ne̱ musango to̱ e be̱ nde ná njo̱m a ndut’asu ńa mulema e dia te̱ nde. To̱ di tingame̱ nde o kane̱ na jukea o ndongame̱n, mitakisan mō̱ me ná mi tika be̱. Nde eyembilan a Hana e mokwe̱le̱ biso̱ ná to̱ lambo di titi ná jeka Yehova o lo̱ko̱ biso̱ mulema ke̱ mu pungwedi. Yehova a titi ná a dimbea biso̱ to̱ buńa, pomane̱ to̱ jindea a mabola biso̱ bowe̱n ba tingame̱ lasu.​—Bon. 11:6.

NJE EYEMBILAN A ŃAMULOLOMA PAULO E MOKWE̱LE̱NO̱ BISO̱

11. Njika njo̱m Paulo a tano̱ a be̱ne̱ o taka o mulema e?

11 Paulo a ta a be̱ne̱ njo̱m jita o bwa ndutu. K’eyembilan, nika a tano̱ a to̱ndo̱ bonasango na bonańango, mitakisan ba tano̱ ba be̱ne̱ mi ta mi bwese̱ mo̱ ndutu jita. (2 Kor. 2:4; 11:28) O ebol’ao ya muloloma, bate̱nge̱ne̱ mo̱ ba ta be̱ ba dipa mo̱, ba we̱le̱ mo̱ o beboa. A lembe̱ pe̱ mitakisan ma ngińa mena mi ta mi bwese̱ mo̱ ndutu, ka ‘be̱ne̱ longe̱ di sibi,’ nika ńe nde si be̱ne̱ la jita. (Fil. 4:12) Jo̱nge̱le̱ pe̱ te̱ ná o ni pond’a longe̱ lao me̱ne̱ indi o munja ngedi ilalo, je ná di keka dutea ne̱ni a tano̱ a taka o mulema ke̱ a mala o malo̱ndo̱ na bo̱lo̱. (2 Kor. 11:23-27) Ne̱ni Paulo a lembe̱no̱ ndut’a mulema e?

12. Nje yongwane̱ o wutise̱ ndut’a mulema ńa Paulo e?

12 Paulo a ta be̱ a taka o mulema ońola bonasango na bonańango ke̱ ba be̱n mitakisan, nde a si keki bo̱le̱ mitakisan mabu me̱se̱ na mo̱me̱ne̱. Paulo a ta a bia myoyo mao. A boli ná bane̱ bape̱pe̱ pe̱ bombweye mwemba. K’eyembilan, a boli Timoteo na Tito, bato beno̱ ná ba lakisane̱, m’bē̱. Ye̱ke̱i te̱, ebolo yena ba bonasango ba bolino̱ yongwane̱ o wutise̱ ndut’a mulema ńa Paulo.​—Fil. 2:19, 20; Tito 1:1, 4, 5.

Ka nje te̱ jokono̱ n’eyembilan a ńamuloloma Paulo, nje jeno̱ ná di bola ná ndut’a mulema e si ńo̱so̱ biso̱ e? (Ombwa mongo 13-15)

13. Ne̱ni batudu beno̱ ná bembilane̱ Paulo e?

13 Baise̱ bane̱ ná bongwane̱ wa. Kapo̱ ka Paulo, nin we̱nge̱ jita la batudu be ndolo ba mataka o mulema ońola ba be o mwemba bena ba be̱n mitakisan. Nde mutudu a titi ná a bo̱le̱ jongwane̱ bonasango be̱se̱ o mwemba. Bia la myoyo mao di me̱nde̱ tute̱le̱ mo̱ ná a bake̱ bane̱ bome ba dongame̱n dongo diwo̱ la mūna, a longe beso̱mbe̱ ba bato o jongwane̱ mo̱ o jombwea dibemba la Loba.​—2 Tim. 2:2.

14. Ońola njika lambo Paulo a si takino̱ o mulema e, nje pe̱ eyembilan ao e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

14 Emba ná e mapula ná o kuse lo̱ko̱mea. Paulo a ta a sibise̱ ńolo, a ta a bia ná a be̱n ńo̱ng’a kusane̱ bonasango lo̱ko̱mea. A si taki o mulema ná bato bō̱ be ná ba langa mo̱ ka moto nu bo̱bi ońolana embi ná bape̱pe̱ ba wanedi mo̱ lo̱ko̱mea. O kalati a tiledino̱ Filemon, Paulo a kwali ná: “Na kusi muńe̱nge̱ na lo̱ko̱mea jita ońola ndol’ango̱.” (File. 7) Paulo a to̱pedi ońola bape̱pe̱ ba ta mo̱ mwemba m’ebolo bena bembe̱ mo̱ jita o pond’a ndutu. (Kol. 4:7-11) Jembi te̱ na sibise̱ la ńolo ná di be̱n ńo̱ng’a lo̱ko̱mea, bonasango na bonańango asu ba me̱nde̱ be̱ muńe̱nge̱ o wanea biso̱ jongwane̱ di be̱nno̱ ńo̱ngi.

15. Ne̱ni Paulo a kusino̱ lo̱ko̱mea o bete̱medi ba ndutu e?

15 Se̱me̱ye̱ o Eyal’a Loba. Paulo a ta a bia ná Betiledi be malo̱ko̱ mo̱. (Rom. 15:4) Be mabola pe̱ mo̱ dibie̱ o lembe̱ to̱ njika mikekisan. (2 Tim. 3:15, 16) Niponda a tano̱ o beboa bao be londe̱ beba o Roma, Paulo a so̱ṅtane̱ ná kwed’ao e ta ńā be̱be̱. Nje Paulo a bolino̱ o be bete̱medi ba ndutu e? A kwalane̱ nde Timoteo ná a pomane̱ po̱ na mo̱, a wane pe̱ “kalati.” (2 Tim. 4:6, 7, 9, 13) Ońola nje e? Ońolana yi kalati i ta nde yangame̱n be̱ bepasi ba Betiledi ba Bonahebe̱r bena Paulo a wusano̱ bolane̱ ońola jokwa lao la mo̱me̱ne̱. Jembilane̱ te̱ ńamuloloma Paulo o jokwa Eyal’a Loba ponda na ponda te̱, Yehova a me̱nde̱ bolane̱ Betiledi o lo̱ko̱ biso̱​—e be̱ to̱ njika mitakisan di be̱nno̱.

NJE EYEMBILAN A KIṄE̱ DAVID E MOKWE̱LE̱NO̱ BISO̱

Kapo̱ ka Kiṅe̱ David, nje ye ná yongwane̱ biso̱ yete̱na di po̱ngi diwuse̱ dinde̱ne̱ e? (Ombwa mongo 16-19)

16. Njika ndut’a mulema Kiṅe̱ David a wanedino̱ mo̱me̱ne̱ e?

16 Kiṅe̱ David a ta a bola lambo lena di ta di takise̱ doi lao la mulema. A ta a wite̱ musonje na Batseba, a te̱se̱ mwano ná mom’ao a bwabe̱, a keka pe̱ o wuta diwuse̱ lao. (2 Sam. 12:9) O bebotedi David a si sengane̱ doi lao la mulema. Na nika e ńamse̱ mulatako mao na Yehova, e bwese̱ mo̱ ndutu e bouse̱ pe̱ mo̱. (Mye. 32:3, 4) Nje yongwane̱ Kiṅe̱ David o lembe̱ ndut’a mulema a wanedino̱ mo̱me̱ne̱ e, nje pe̱ ye ná yongwane̱ biso̱ yete̱na di po̱ngi diwuse̱ dinde̱ne̱ e?

17. Ne̱ni Myenge 51:3-6 mi malee̱no̱ ná David a ta ombwe̱ ońola nje a bolino̱ e?

17 Kane̱ ná o lakisabe̱. David a kane̱ Yehova. Ate̱le̱ na mbale̱, a puse̱le̱ myobe mao. (Langa Myenge 51:3-6.) E se̱ lo̱ko̱mea nika e timbino̱ wanea mo̱ e! (Mye. 32:1, 2, 4, 5) O po̱ngi te̱ diwuse̱ dinde̱ne̱, o si keka wuta mo̱. Langwea Yehova diwuse̱ lo̱ngo̱ o muka. O si me̱nde̱ pe̱ taka o mulema, o me̱nde̱ be̱ne̱ pī. Nde o mapula te̱ po̱ngulane̱ mulatako mo̱ngo̱ na Yehova, o s’angame̱n kane̱ buka te̱.

18. Ne̱ni David a kasino̱ beko̱kisedi e?

18 Emea beko̱kisedi. Ponda Yehova a lomno̱ muto̱ped’a mudī Natan o langwea David bobe bao, David a si keki to̱bea mo̱me̱ne̱ to̱ ye̱use̱ diwuse̱ lao. Embi dibokime̱ne̱ ná a wusi, seto̱ buka te̱ te̱nge̱ne̱ mom’a Batseba, nde omo̱ń a me̱se̱ te̱nge̱ne̱ Yehova. David emedi beko̱kisedi ba Yehova, Yehova pe̱ a lakise̱ mo̱. (2 Sam. 12:10-14) Di po̱ngi te̱ diwuse̱ dinde̱ne̱, jangame̱n kwalisane̱ ba bena Yehova a te̱se̱no̱ ka batatedi basu. (Yak. 5:14, 15) Di si wasa to̱bea biso̱me̱ne̱. Di pomane̱ te̱ jemea to̱ njika beko̱kisedi di makusano̱ na we̱le̱ pe̱ mo̱ o ebolo, di mapomane̱ pe̱ be̱ne̱ musango na muńe̱nge̱.

19. Njika bedomsedi jangame̱nno̱ no̱ngo̱ e?

19 No̱ngo̱ bedomsedi ná o si timba pe̱ o milemlem ma mawuse̱. David a ta a bia ná a be̱n ńo̱ng’a jongwane̱ la Yehova ná a si timba pe̱ o milemlem ma mawuse̱. (Mye. 51:9, 12, 14) Ponda Yehova a lakise̱no̱ mo̱, David a no̱ngi bedomsedi ba janane̱ mo̱nge̱le̱ ma bobe. Nika ńongwane̱ ná a be̱ne̱ pe̱te̱ musango ma teten.

20. Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ ná di do̱lisane̱ nded’a Yehova e?

20 Di malee̱ nde ná di do̱lisane̱ nded’a Yehova ke̱ di makane̱ ońola nika, jemea beko̱kisedi, di we̱ pe̱ na ngińa ná di si po̱ngo̱ pe̱ milemlem ma mawuse̱. Di me̱nde̱ pe̱te̱ be̱ne̱ musango ma teten yete̱na di boli nika. James, munasango mō̱ ńena nu po̱ngi diwuse̱ dinde̱ne̱, a so̱i ná nika ńe mbale̱. Mo̱ ná: “Ponda na puse̱le̱no̱ batudu diwuse̱ lam, na sengi nde biana na sibise̱ mūna ma bodilo mu ta mba o makata. Na botedi pe̱te̱ be̱ne̱ musango ma teten.” E se̱ lo̱ko̱mea nika ńeno̱ o bia ná “Yehova a bakam na babe̱ne̱ milema mi ńo̱sedi, a mongwane̱ babe̱ne̱ mudī mu sibi”e!​—Mye. 34:19.

21. Ne̱ni jeno̱ ná jese̱le̱ ná Yehova a lo̱ke biso̱ e?

21 Nika min mińa misukan mi nipo̱no̱ o su, mambo ma mawane̱ ndut’a mulema ma me̱nde̱ nde bata to̱ndo̱. Mo̱nge̱le̱ ma pungwedi te̱ wa, pomane̱ wasa jongwane̱ la Yehova. No̱ngo̱ ponda o jokwa Bibe̱l. Okwa na byembilan ba Hana, Paulo, na David. Baise̱ Tet’ango̱ ńe o mo̱ń ná ongwane̱ wa o so̱ nje e mawaneye̱ wa ndut’a mulema. (Mye. 139:23) Ese̱le̱ ná a bambe̱ myūna mo̱ngo̱, sepo̱n mi mena me bodilo to̱ mena mi buki ngud’ango̱ ná bambam. O boli te̱ nika, o me̱nde̱ nde be̱ ka mulo̱nge̱ myenge nu lo̱ngedi Yehova ná: “Ponda mitaka ma jita mi mabe̱no̱ oteten am, belo̱ko̱medi bo̱ngo̱ be membe̱ mudī mam”​—Myenge 94:19.

MWENGE 4 “Yehova e Mutated’am”

^ par. 5 Ponda iwo̱ biso̱ be̱se̱ di mataka o mulema ońola mitakisan di be̱nno̱. Din jokwa di makwalea ońola byembilan ba baboledi ba Yehova balalo Bibe̱l e makwaleano̱, bena ba ta ba taka o mulema. Di makwalea pe̱ ne̱ni Yehova a lo̱kino̱ na jongwane̱ pe̱ mō̱ ńabu te̱ o be̱ pī.

^ par. 1 BETELEDI BA BYALA: Mutaka ma jita nika ńe nde bo̱ngo̱, to̱ pane̱ la mulema. Nje ye ná e wana mo̱ ye nde si be̱ne̱ la mo̱ni ndongo, si be̱ne̱ la ja la bwam, mitakisan ma ndabo a mbia, to̱ ma biso̱me̱ne̱. Mawuse̱ di po̱ngino̱ o ponda ni tombi to̱ makekisan di mo̱nge̱le̱no̱ ná di me̱nde̱ kusa o mińa mi maye̱ pe̱ be ná ba bola ná di take o mulema.