Sikʼ li naʼlebʼ

Sikʼ li xtusulal naʼlebʼ

NAʼLEBʼ RE TZOLOK 9

Qakanabʼaq naq li Jehobʼa tsahobʼresinq re li qaanm

Qakanabʼaq naq li Jehobʼa tsahobʼresinq re li qaanm

«Naq numtajenaq namayok saʼ inchʼool, laaʼat nakakʼojobʼ ut nakasahobʼresi li waanm» (SAL. 94:19).

BʼICH 44 Una súplica ferviente

RUʼUJIL LI TZOLOM *

1. Kʼaru ebʼ li naʼlebʼ qʼaxal naru naxkʼe qakʼaʼuxl, ut saʼ xkʼabʼaʼ aʼin chanru naru naqekʼa qibʼ laaʼo?

MA AK xqekʼa qibʼ junsutaq naq qʼaxal xnimank li qakʼaʼuxl? * Maare saʼ xkʼabʼaʼ naq xeʼxye malaj xeʼxbʼaanu qe junaq li naʼlebʼ li xtochʼ qachʼool. Malaj li xqabʼaanu ut xqaye jwal yook xkʼebʼal qakʼaʼuxl. Maare xootʼaneʼk saʼ junaq li maak ut naxkʼe qakʼaʼuxl xkʼoxlankil naq li Jehobʼa maajunwa tixkuy qamaak. Joʼkan ajwiʼ, maare naqakʼoxla naq maakʼaʼ qapaabʼal malaj yibʼru qanaʼlebʼ xbʼaan naq nanimank li qakʼaʼuxl. Abʼan, ma yaal tawiʼ aʼin?

2. Kʼaru ebʼ li eetalil naxkʼe li Santil Hu li naxkʼut chiqu naq moko xmaakʼaʼil ta qapaabʼal naq qʼaxal naʼok qakʼaʼuxl?

2 Qilaq wiibʼ oxibʼ li eetalil li natawmank saʼ li Santil Hu. Li xʼAna li xnaʼ li propeet Samuel kaw chaq xpaabʼal. Usta joʼkan, qʼaxal yook chaq xkʼaʼuxl saʼ xkʼabʼaʼ naq xikʼ naʼileʼk xbʼaan jun rehebʼ li wank saʼ li xjunkabʼal (1 Sam. 1:7). Li Apostol Pablo kaw ajwiʼ chaq li xpaabʼal, abʼan qʼaxal naxkʼe xkʼaʼuxl «kʼoxlak chirix chixjunilebʼ li Iklees», malaj ebʼ li chʼuut (2 Cor. 11:28). Li awabʼej David jwal kaw chaq li xpaabʼal, joʼkan naq qʼaxal naraheʼk chaq xbʼaan li Jehobʼa (Hech. 13:22). Usta joʼkan, kimaakobʼk ajwiʼ ut kichʼinaak xchʼool saʼ xkʼabʼaʼ aʼin (Sal. 38:5). Li Jehobʼa kixkʼojobʼ ut kixsahobʼresi xchʼoolebʼ. Qatzʼilaq rix kʼaru tooruuq xtzolbʼal rikʼinebʼ.

KʼARU NAQATZOL RIKʼIN LI XʼANA?

3. Kʼaʼut naru naxkʼe qakʼaʼuxl li teʼxye li poyanam chiqix?

3 Jun li naʼlebʼ li qʼaxal naxkʼe qakʼaʼuxl aʼan naq jun li kristiʼaan inkʼaʼ sa nokooril malaj naxtochʼ qachʼool, jwal ra wiʼ chik wi li nabʼaanunk re aʼan jun li qamiiw malaj li qakomon. Maare nachʼinaak qachʼool xkʼoxlankil naq inkʼaʼ chik toowanq saʼ amiiwil rikʼin. Wank sut li kixtochʼ qachʼool inkʼaʼ kixkʼoxla chiʼus li kʼaru kixye, abʼan laaʼo naqekʼa xrahil joʼ «naxset li qʼesnal chʼiichʼ» (Prov. 12:18). Abʼan, wank sut maare naxyoobʼ aatin chiqix re qarahobʼtesinkil. Aʼin tzʼaqal kixkʼul jun li qechpaabʼanel ixq li toj saaj. Aʼan naxye: «Wiibʼ oxibʼ chihabʼ anaqwan, li xinkʼoxla naq wamiiw, kiʼok xjekʼbʼal li tikʼtiʼ chiwix saʼ Internet. Xrahoʼk linchʼool ut kʼajoʼ naq xkʼe inkʼaʼuxl. Inkʼaʼ nintaw ru kʼaʼut naq xʼaatinak chirix injolom». Wi jun li qamiiw malaj qakomon xtochʼ qachʼool, naru naqataw qanaʼlebʼ rikʼin li kixkʼul li xʼAna.

4. Kʼaru li nimla chʼaʼajkilal kixkuy li xʼAna?

4 Li xʼAna kixkuy li nimla chʼaʼajkilal. Chiru naabʼal chihabʼ moko kiwank ta xkokʼal (1 Sam. 1:2). Saʼ xyanqebʼ chaq laj Israel chanchan naq maajewanbʼil li ixq li maakʼaʼ xkokʼal. Ut aʼin xutaanal choʼq re li xʼAna (Gén. 30:1, 2). Re xkʼebʼal xtzʼaqobʼ li xrahilal, wank jun chik rixaqil li xbʼeelom, aʼ li xPeniná, ut li ixq aweʼ kiwank ralal xkʼajol. «Joʼkan naq [...] lix Peniná» xik naril ut naxchʼiʼchʼiʼi li xʼAna (1 Sam. 1:6). Saʼ xtiklajik kʼajoʼ naq kirahoʼk saʼ xchʼool li xʼAna naq kixkʼul aweʼ. Jwal ra narekʼa joʼkan naq «nayaabʼak ut inkʼaʼ chik naraj waʼak» ut «kʼajoʼ xrahil li xchʼool» (1 Sam. 1:7, 10). Chanru kikʼojobʼaak xchʼool li xʼAna?

5. Chanru kitenqʼaak li xʼAna naq kitijok?

5 Li xʼAna kixte li xchʼool chiru li Jehobʼa. Naq ak xtijok, kixchʼolobʼ chiru laj Elí li xyuwaʼil aj tij kʼaru yook xkʼulbʼal. Laj Elí kixye re: «Ayu saʼ tuqtuukil usilal ut li xYos laj Israel chikʼehoq ta aawe li kʼaru xapatz». Kʼaru kikʼulmank moqon? Li xʼAna «koho saʼ li xbʼe, kiwaʼak ut inkʼaʼ chik kirahoʼk saʼ xchʼool» (1 Sam. 1:17, 18). Li tijok kitenqʼank re chi wank wiʼ chik saʼ tuqtuukilal.

Joʼ kixbʼaanu li xʼAna, chanru tqataw wiʼ chik xtuqtuukilal qachʼool ut chanru tqabʼaanu re naq inkʼaʼ tsachq chiqu? (Chaawil li raqal 6 toj 10).

6. Kʼaru naxkʼut chiqu chirix li tijok li eetalil li kixkʼe li xʼAna ut li naxye saʼ Filipenses 4:6, 7?

6 Naru naqataw wiʼ chik xtuqtuukil qachʼool wi inkʼaʼ naqakanabʼ tijok. Li xʼAna naabʼal hoonal kiroksi re aatinak rikʼin li xchoxahil Yuwaʼ (1 Sam. 1:12). Laaʼo ajwiʼ naru naqate li qachʼool chiru ut tqaye re li xkʼaʼuxl wiʼ qachʼool, li naqaxuwa ru ut li qapaltil. Moko aajel ta ru naq uutzʼuʼujinbʼilaq ru li qaatin chi moko tusbʼilaq chi tzʼaqal re ru naq tootijoq. Maare qʼaxal ra li qachʼool ut nokoohuyhut naq tqaye re li naqekʼa. Abʼan li Jehobʼa maajunwa tlubʼq chi qabʼinkil. Joʼkan ajwiʼ, naq tqaye re li xkʼaʼuxl wiʼ qachʼool, tento tqajultika li naʼlebʼ li natawmank saʼ Filipenses 4:6, 7 (taayaabʼasi). Saʼ li raqal aʼin kutan saqenk kixye laj Pablo naq tento toobʼanyoxinq naq tootijoq. Wank naabʼal xyaalal chiqu re bʼanyoxink. Naru naqabʼanyoxi li qayuʼam, li xyobʼtesihom, li xrahom li maajunwa naʼosoʼk ut li chaqʼal ru oybʼenihom li kixkʼe qe. Kʼaru chik naqatzol rikʼin li xʼAna?

7. Kʼaru kʼaynaqebʼ xbʼaanunkil li xʼAna ut li xbʼeelom?

7 Usta qʼaxal yook chaq xkʼaʼuxl, li xʼAna junelik narochbʼeni li xbʼeelom naq naxik Siló, li naʼaj bʼarwiʼ naloqʼoniik chaq ru li Jehobʼa (1 Sam. 1:1-5). Aran, saʼ li rochoch li Yos, laj Elí li xyuwaʼil aj tij kixwaklesi li xchʼool naq kixye re, naq naroybʼeni naq li Jehobʼa taxaq chisumenq re li xtij (1 Sam. 1:9, 17).

8. Chʼolobʼ chanru naru nokooʼeʼxtenqʼa ebʼ li chʼutam.

8 Naru naqataw wiʼ chik li xtuqtuukil qachʼool wi inkʼaʼ naqakolebʼ li chʼutam. Rajlal, saʼ xtiklajik li chʼutam nokootijok re xtzʼaamankil re li Jehobʼa naq chixkʼehaq saʼ qabʼeen li xsantil musiqʼej. Ut li santil musiqʼej naruuchi li tuqtuukilal (Gál. 5:22). Wi nokoowulak saʼebʼ li chʼutam usta qʼaxal yook qakʼaʼuxl, yooqo xkʼebʼal chiru li Jehobʼa ut chiruhebʼ li qechpaabʼanel li hoonal re naq teʼxwaklesi li qachʼool ut tooʼeʼxtenqʼa chi wank wiʼ chik saʼ tuqtuukilal. Li Yos naroksi wiibʼ xnimal ru naʼlebʼ re xsahobʼresinkil li qachʼool; li tijok ut ebʼ li qachʼutam (Heb. 10:24, 25). Qilaq jun chik li chaabʼil naʼlebʼ li naqatzol rikʼin li xʼAna.

9. Kʼaru moko kijalaak ta saʼ li xyuʼam li xʼAna, abʼan kʼaru kiruuk xbʼaanunkil?

9 Li nakʼehok chaq re xkʼaʼuxl li xʼAna moko kisach ta saʼ junpaat. Naq kisutqʼiik saʼ rochoch, toj wank aran li xPeniná, ut li Santil Hu moko naxye ta naq li ixq aʼin kixjal li xnaʼlebʼ. Joʼkan naq toj kixkuy tana li xʼAna naq xkuteʼk chi aatin xbʼaan li xPeniná, abʼan junelik chik tuqtu ru xchʼool. Jultikaq qe naq inkʼaʼ chik kiʼok xkʼaʼuxl naq ak kixkanabʼ saʼ ruqʼ li Jehobʼa li xchʼaʼajkilal. Li xʼAna kixkanabʼ naq li Jehobʼa tixkʼojobʼ ut tixsahobʼresi xchʼool. Moqon li Jehobʼa kixsume li xtij, ut li xʼAna kiwank ralal xkʼajol (1 Sam. 1:19, 20; 2:21).

10. Kʼaru naqatzol rikʼin li kixkʼul li xʼAna?

10 Naru naqataw wiʼ chik xtuqtuukil qachʼool usta moko nasach ta li qachʼaʼajkilal. Wiibʼ oxibʼ rehebʼ li qachʼaʼajkilal moko teʼosoʼq ta usta kaw nokootijok ut junelik nokoowank saʼebʼ li chʼutam. Li kixkʼul li xʼAna naxkʼut chiqu naq maaʼani naru naramok chiru li Jehobʼa xkʼojobʼankil qachʼool naq qʼaxal ra wanko. Maajunwa tooxtzʼeq chirix xchʼool li Jehobʼa, ut wi maajoqʼe naqakanabʼ wulaj kabʼej tooxqʼajkamu (Heb. 11:6).

KʼARU NAQATZOL RIKʼIN LI APOSTOL PABLO?

11. Kʼaru ebʼ li naʼlebʼ naxkʼe chaq xkʼaʼuxl li Apostol Pablo?

11 Wank chaq xyaalal re naq qʼaxal yooq xkʼaʼuxl li Apostol Pablo. Jun eetalil, saʼ xkʼabʼaʼ naq naxrahebʼ chaq li rechpaabʼanel, qʼaxal kiʼok xkʼaʼuxl naq wankebʼ saʼ chʼaʼajkilal (2 Cor. 2:4; 11:28). Naq kixbʼaanu li xkʼanjel chiru li Yos, kixtawebʼ li kristiʼaan li xikʼ keʼril, keʼxteni ut keʼxkʼe saʼ tzʼalam. Naxkʼe chaq ajwiʼ xkʼaʼuxl «wank saʼ rajbʼal ru» (Filip. 4:12). Ut jultikaq qe naq oxibʼ sut kijukʼeʼk li jukubʼ bʼarwiʼ yook chi xik, joʼkan naq relik chi yaal naq qʼaxal kixuwak naq kibʼihajik saʼ jukubʼ (2 Cor. 11:23-27). Kʼaru kitenqʼank re?

12. kʼaru kitenqʼank re li Apostol Pablo chi xkʼojobʼankil xchʼool?

12 Li Apostol Pablo inkʼaʼ kixkanabʼ xkʼoxlankil li chʼaʼajkilal li nekeʼxnumsi chaq li rechpaabʼanel, abʼan saʼ xkʼabʼaʼ naq chʼolchʼo chiru li kʼaru naru ut kʼaru inkʼaʼ naru xbʼaanunkil, moko kixyal ta xtuqubʼankil ru xjunes ebʼ li chʼaʼajkilal. Joʼkan naq kixye re jun siir chik aj paabʼanel naq cheʼxtenqʼaq chi rilbʼal li chʼuut. Jun eetalil, kixkʼe li xnimal ru kʼanjel saʼ ruqʼ ebʼ li winq li chaabʼil nekeʼnaʼlebʼak, joʼ laj Timoteo ut laj Tito. Chʼolchʼo naq li kʼanjel li keʼxbʼaanu laj paabʼanel aʼin kitenqʼank re li Apostol Pablo re naq ttuqlaaq ru li xchʼool (Filip. 2:19, 20; Tito 1:1, 4, 5).

Joʼ xqatzol rikʼin li Apostol Pablo, kʼaru tooruuq xbʼaanunkil re naq inkʼaʼ tnimanq li xkʼaʼuxl wiʼ qachʼool? (Chaawil li raqal 13 toj 15).

13. Chanru teʼruuq li cheekel winq xkʼambʼal rehebʼ rikʼin li Apostol Pablo?

13 Qapatzʼaq qatenqʼankil. Saʼebʼ li qakutan, naabʼalebʼ li cheekel winq nekeʼxkʼul ajwiʼ li kixkʼul li Apostol Pablo. Kʼajoʼ naq nekeʼxra li rechpaabʼanel joʼkan naq narahoʼk saʼ xchʼoolebʼ naq nekeʼril naq wankebʼ saʼ chʼaʼajkilal. Abʼan, xchʼina junes, jun li cheekel winq moko truuq ta xtuqubʼankil ru ebʼ li chʼaʼajkilal. Wi chʼolchʼo chiru kʼaru naru ut kʼaru inkʼaʼ naru xbʼaanunkil, aʼin t-ekʼasinq re chi xpatzʼbʼal xtenqʼ rehebʼ li junchʼol chi hermaan li nekeʼxnaw kʼaru xbʼaanunkil, joʼ ajwiʼ chi xkawresinkil ebʼ li saaj re naq teʼtenqʼanq chi rilbʼal li xkarneer li Yos (2 Tim. 2:2).

14. Kʼaru moko kixutaanak ta chi xyeebʼal li Apostol Pablo, ut kʼaru tooruuq xtzolbʼal rikʼin?

14 Qakʼulubʼaq naq naʼajmank chiqu naq teʼxkʼojobʼ qachʼool. Li Apostol Pablo kixkubʼsi xwankil, joʼkan naq kixsikʼ xkʼojobʼankil xchʼool rikʼinebʼ li ramiiw. Nakʼutunk naq moko kixutaanak ta naq ebʼ li junchʼol teʼxye naq maakʼaʼ naʼok wiʼ xbʼaan naq kixye naq kiwaklesiik xchʼool xbʼaan ebʼ li ramiiw. Saʼ li esilhu li kixtzʼiibʼa re laj Filemon, kixye: «Kʼajoʼ naq xsahoʼk ut xkʼojlaak linchʼool xbʼaan laarahom» (Filem. 7). Saʼ jun chik kutan, kixye xkʼabʼaʼebʼ li rechpaabʼanel li keʼtenqʼank re, naq qʼaxal yook xkʼaʼuxl (Col. 4:7-11). Wi naqakʼulubʼa chi anchal li qaanm naq naʼajmank chiqu naq teʼxwaklesi qachʼool, ebʼ li qechpaabʼanel sahaqebʼ saʼ xchʼool chi xbʼaanunkil.

15. Kʼaru kitenqʼank re li Apostol Pablo naq qʼaxal yook chaq xkʼaʼuxl?

15 Paabʼajelaq chiqu li naxye li Raatin li Yos. Li Apostol Pablo kixnaw naq li naxye li Santil Hu tixkʼojobʼ xchʼool (Rom. 15:4). Naxnaw ajwiʼ naq chisaʼ tixtaw li choxahil naʼlebʼ li ttenqʼanq re chi xkuybʼal yalaq kʼaru chi yalbʼaʼix (2 Tim. 3:15, 16). Saʼ xkabʼsutil naq kiwank chi preexil aran Roma, kixkʼe reetal naq chi seebʼ tkamq. Kʼaru kixbʼaanu re xkuybʼal aʼin? Kixye re laj Timoteo naq xseebʼaq ribʼ chi wulak rikʼin ut naq chixkʼamaq re «li tasbʼil hu» (2 Tim. 4:6, 7, 9, 13). Kʼaʼut naq kixpatzʼ aweʼ? Saʼebʼ li hu aʼin wank tana li xtasal li Santil Hu li kitzʼiibʼamank saʼ Hebreo, ut naru troksi re xtzolbʼal ribʼ xjunes. Wi laaʼo nokoonaʼlebʼak joʼ li Apostol Pablo ut rajlal naqatzʼil xsaʼ li Santil Hu, li Jehobʼa troksi li Raatin re xsahobʼresinkil li qachʼool, maakʼaʼ naxye kʼaru li chʼaʼajkilal yooqo xnumsinkil.

KʼARU NAQATZOL RIKʼIN LI AWABʼEJ DAVID?

Joʼ kixkʼul li awabʼej David, kʼaru ttenqʼanq qe wi nokootʼaneʼk saʼ jun li nimla maak? (Chaawil li raqal 16 toj 19).

16. Chanru kirekʼa ribʼ laj David naq kitʼaneʼk saʼ jun li nimla maak?

16 Laj David xtawasiik xbʼaan li rekʼobʼaal, ut wank xyaalal aʼin. Kimuxuk sumlaak rikʼin li xBat-Seba, kixkʼubʼ xkamsinkil li xbʼeelom li ixq aweʼ ut chiru jun qʼehil kixyal xmuqbʼal ebʼ li maak aweʼ (2 Sam. 12:9). Saʼ xtiklajik inkʼaʼ kiʼabʼink chiru li rekʼobʼaal naq naqʼabʼaak xbʼaan, joʼkan naq kixkʼe ribʼ saʼ raaxiikʼ rikʼin li Jehobʼa, ut kixrahobʼtesi li xchʼool ut li xjunxaqalil (Sal. 32:3, 4). Kʼaru kixbʼaanu re xkotzbʼal bʼayaq li rahilal li kixkʼam chaq saʼ xbʼeen? Ut, kʼaru ttenqʼanq qe wi nokootʼaneʼk saʼ jun li nimla maak?

17. Chanru naxkʼutbʼesi li aatin li natawmank saʼ Salmo 51:3-6 naq laj David kixyotʼ xchʼool?

17 Qatzʼaamaq re li Jehobʼa naq chixkuyaq qamaak. Moqon, laj David kitijok chiru li Jehobʼa, xyotʼ xchʼool naq kixxooto li xmaak chiru (taayaabʼasi Salmo 51:3-6). Aʼin kikʼojobʼank re xchʼool (Sal. 32:1, 2, 4, 5). Wi nokootʼaneʼk saʼ jun li nimla maak, miqayal xmuqbʼal. Chootijoq bʼan chiru li Jehobʼa ut qayehaq re li xqabʼaanu. Tojaʼ naq tqekʼa naq naqisi jun nimla iiq saʼ qabʼeen. Abʼan, toj wank kʼaru tqabʼaanu wi naqaj wank wiʼ chik saʼ amiiwil rikʼin li Jehobʼa.

18. Chanru kinaʼlebʼak laj David naq kiqʼuseʼk xbʼaan li Jehobʼa?

18 Qakʼulubʼaq li qaqʼusbʼal. Naq li Jehobʼa kixtaqla li propeet Natán chi xkʼebʼal chi kutankil li xmaak laj David, aʼan moko kixsikʼ ta xyaalal li xmaak chi moko kixye ta naq moko nim ta li kixbʼaanu. Saʼ junpaat kixkʼulubʼa naq moko kaʼaj tawiʼ kimaakobʼk chiru li xbʼeelom li xBat-Seba, kimaakobʼk bʼan chiru li Yos. Kixkʼulubʼa li xqʼusbʼal saʼ ruqʼ li Jehobʼa ut aʼan kixkuy li xmaak (2 Sam. 12:10-14). Wi xootʼaneʼk saʼ jun li nimla maak, chooʼaatinaq rikʼinebʼ li xaqabʼanbʼilebʼ xbʼaan li Jehobʼa re qabʼeresinkil (Sant. 5:14, 15). Ut miqasikʼ xyaalal li qamaak. Wi inkʼaʼ nokoobʼayk chi xkʼulubʼankil li qaqʼusbʼal ut naqajal qanaʼlebʼ, tikto ajwiʼ toowanq wiʼ chik saʼ tuqtuukilal ut saʼ sahil chʼoolejil.

19. Chirix kʼaru tqakawresi qibʼ?

19 Qakawresiq qibʼ re naq inkʼaʼ tootʼaneʼq wiʼ chik saʼ li qapaltil. Li awabʼej David kixnaw naq aajel chiru naq ttenqʼaaq xbʼaan li Jehobʼa re naq inkʼaʼ ttʼaneʼq wiʼ chik saʼ li maak li kixbʼaanu (Sal. 51:9, 12, 14). Naq kikuyeʼk xmaak xbʼaan li Jehobʼa, kixkawresi xchʼool re naq inkʼaʼ chik tixkʼoxla li tzʼaj aj naʼlebʼ. Chi joʼkan, kixtaw wiʼ chik xtuqtuukilal xchʼool.

20. Chanru naqakʼutbʼesi naq oxloqʼ chiqu naq li Jehobʼa naxkuy qamaak?

20 Tqakʼutbʼesi naq oxloqʼ chiqu naq li Jehobʼa naxkuy qamaak wi naqapatzʼ xkuybʼal qamaak saʼ li qatij, naqakʼulubʼa li qaqʼusbʼal ut naqakʼe qaqʼe re naq inkʼaʼ chik tqabʼaanu. Naq naqabʼaanu aʼin, naqataw wiʼ chik li xtuqtuukilal qachʼool. Aweʼ tzʼaqal kixkʼul laj James jun li qechpaabʼanel li kitʼaneʼk saʼ jun li nimla maak. Aʼan naxye: «Naq xinxooto linmaak chiruhebʼ li cheekel winq, xwekʼa naq xwisi jun li nimla iiq saʼ inbʼeen. Xinʼok rekʼankil naq wankin wiʼ chik saʼ tuqtuukilal». Kʼajoʼ naq naxwaklesi qachʼool xnawbʼal naq «nachʼ wank li Qaawaʼ rikʼinebʼ li nekeʼmaynak xchʼool: aʼan naxkolebʼ li maakʼaʼ chik roybʼenihomebʼ» (Sal. 34:19).

21. Kʼaru tqabʼaanu re naq li Jehobʼa tixsahobʼresi li qaanm?

21 Naq yooq chaq chi nachʼok li xraqik li rosoʼjikebʼ li kutan, maare tnumtaaq li xkʼaʼuxl wiʼ qachʼool. Naq qʼaxal yook qakʼaʼuxl, moobʼayk chi xtzʼaamankil re li Jehobʼa naq chooxtenqʼaq. Qakʼehaq qachʼool chi xtzʼilbʼal rix chiʼus li naxye li Santil Hu. Qakʼamaq qe rikʼin li eetalil li keʼxkanabʼ li xʼAna, li Apostol Pablo ut li awabʼej David. Qatzʼaamaq re li Jehobʼa naq chooxtenqʼaq chi xnawbʼal kʼaru nakʼehok re xkʼaʼuxl wiʼ qachʼool (Sal. 139:23). Qakanabʼaq saʼ ruqʼ li Jehobʼa li xkʼaʼuxl wiʼ qachʼool, xbʼeen xbʼeen li inkʼaʼ nokooruuk chi xtuqubʼankil ru qajunes. Wi naqabʼaanu aʼin, tqekʼa qibʼ joʼ jun rehebʼ li kitzʼiibʼank re li Salmo, aʼan kibʼichank chiru li Jehobʼa: «Naq numtajenaq namayok saʼ inchʼool, laaʼat nakakʼojobʼ ut nakasahobʼresi li waanm» (Sal. 94:19).

BʼICH 4 «Jehová es mi Pastor»

^ párr. 5 Wank sut ebʼ li chʼaʼajkilal li naqakʼul saʼ li qayuʼam qʼaxal naxkʼe qakʼaʼuxl. Saʼ li tzolom aʼin tqatzʼil rix li eetalil li keʼxkanabʼ oxibʼ li xmoos li Yos li naʼaatinak wiʼ li Santil Hu li qʼaxal kinimank xkʼaʼuxebʼ. Tixkʼut ajwiʼ chiqu chanru naq li Jehobʼa kixkʼojobʼ ut kixsahobʼresi li xchʼoolebʼ.

^ párr. 1 XNIMAL RU NAʼLEBʼ: Li qʼaxal naxkʼe qakʼaʼuxl aʼan li nachʼiʼchʼiʼink qe malaj li naxkʼe qaxiw ut aʼin nachalk saʼ xkʼabʼaʼ junaq li naʼlebʼ li yook chi kʼulmank. Wank jalan jalanq li naʼlebʼ li naxkʼe qakʼaʼuxl: naq maajun qasentaaw, naq nokoochapeʼk xbʼaan junaq li yajel, li chʼaʼajkilal saʼ li junkabʼal malaj jalan chik. Joʼkan ajwiʼ, naru nokooxchʼiʼchʼiʼi li maak li xqabʼaanu chaq junxil malaj naq naqakʼoxla rix li chʼaʼajkilal li naru naqakʼul saʼ li kutan chalk re.