1. Sose podijekh puti šaj te ove uznemirimo hem so šaj te ane tuče ki godi?

DA LI nekad hijan le but uznemirimo sebepi tekle brige? * Šaj hijan uznemirimo sebepi so neko povredindža tut lafencar ja čerdža tuče diso. Ja hijan uznemirimo sebepi so tu diso phendžan ja čerdžan. Na primer, šaj čerdžan disavo greh hem mislineja so o Jehova niked na ka oprostini tuče. Te ovel pana pogore, šaj ki ti godi mislineja so odova so but brinineja tut značini so nane tut zorali vera hem so hijan lošno manuš. Ama, da li tano odova čače adžahar?

2. Kola primerija andi Biblija mothovena so ked brininaja amen disose na značini so nane amen zorali vera?

² Te dikha nekobor primerija andi Biblija. I Ana, i daj ando prorok Samuilo, hine la zorali vera. Ama, oj hine but uznemirimi sebepi so neko andi olaki porodica povredini la hine lafencar (1. Sam. 1:7). O apostol Pavle, hine le zorali vera, ama mučindža le „i briga aso sa o skupštine“ (2. Kor. 11:28). O kralj David hine le zorali vera hem odolese o Jehova but manglja le (Dela 13:22). Pa ipak, o David čerdža greške hem sebepi odova hine but uznemirimo (Ps. 38:4). O Jehova svakone olendar utešindža hem dindža len mir. Akana ka dikha so šaj te sikljova ando olengo primer.

3. Sar šaj averenge lafija te utičinen upro tute?

³ Nekase gruba lafija ja odova so čerela šaj but te povredini amen. Posebno ako odola lafija phenela neko andi  amari porodica ja amaro šukar amal. Šaj mislinaja so više niked na ka ova odobor šukar amala. Podijekh puti, neko šaj te vačeri diso, a bizo te razmislini. Odova šaj te posavi amen sar čhurik (Posl. 12:18). Isto adžahar, šaj namerno te koristini disave lafija kolencar džanela so but ka povredini amen. Diso adžahar desindža pe jekha terne phenjače. Oj phenela: „Angleder nekobor berš, jekh osoba kolatar mislindžum soj tani mi šukar amalin, počmindža te ogovorini man prekalo društvena mreže. Olake lafija but povredinže man. Naštindžum te haljovav sose čerdža maje palo dumo.“ Ako neko kotar ti porodica ja amala povredindža tut, e Anako primer šaj but te pomožini tut.

4. Ki koja phari situacija hine i Ana?

⁴ I Ana hine ki phari situacija. But berša oj naštindža te ovel la čhave (1. Sam. 1:2). Ki izraelsko kultura verujindža pe so ako i romni naštindža te ovel la čhave, odova značindža so o Devel na blagoslovini la. Sebepi odova, oj osetindža but bari ladž (Post. 30:1, 2). Ama, hine pana diso. E Anako rom hine le pana jekh romni koja vičindža pe Fenina hem oj bijandža lese čhaven. Isto adžahar, i Fenina hine ljubomorno upri Ana hem odolese „stalno hine povredini la hem uznemirini la“ (1. Sam. 1:6). Ki početka, e Anače hine but pharo sebepi odova. I Ana hine odobor uznemirimi so „rundža hem ništa na halja“. Oj hine la „bari dukh ko vilo“ (1. Sam. 1:7, 10). So utešindža e Ana?

5. Sar i molitva pomožindža e Anače?

⁵ I Ana ki molitva phendža e Jehovase sar osetini pe. Ked završindža pi molitva, oj phendža e prvosveštenikose, e Ilijase, pikli situacija. Ov phendža lače: „Dža, hem ma brinin tut, hem e Izraeleso Devel nek uslišini ti molitva.“ So hine palo odova? I Ana „dželji pe drumoja, halja hem na hine više tužno“ (1. Sam. 1:17, 18). I molitva pomožindža e Anače palem te ovel la mir.

6. So šaj te sikljova kotar i molitva andi Ana hem ando Filipljanima 4:6, 7?

⁶ Amen palem šaj te ovel amen mir ako istrajinaja ki molitva. E Anaki molitva dugo trajindža (1. Sam. 1:12). Hem amare molitve šaj dugo te trajinen dži vačeraja e Jehovase odova so mučini amen,  sostar daraja hem amare mane. Amare molitve na valjani te oven vačerde ko savršeno način niti te koristina poetska izrazija. Amen šaj te rova hem te vačera e Jehovase so mučini amen. Čak hem tegani, o Jehova strpljivo ka šunel amen. Uzo odova so ki molitva ka vačera lese amare problemija, amen na valjani te bistra o savet ando Filipljanima 4:6, 7. (Čitinen.) O Pavle posebno istaknindža so ki molitva valjani hem te zahvalina amen e Jehovase. Isi amen but razlogija sose šaj te ova zahvalna olese. Na primer, šaj te zahvalina amen lese so dindža amen dživdipe, so stvorindža šukar buča, aso leso verno mangipe, hem so dindža amen but šuži nada. So šaj pana te sikljova andi Ana?

7. Kaj i Ana hem olako rom redovno dželje?

⁷ Iako hine la problemija, i Ana redovno pe romeja dželji ko e Jehovaso sveto šatori ko Silom (1. Sam. 1:1-5). Baš odothe o prvosveštenik Ilije ohrabrindža la adžahar so phendža lače so nadini pe so o Jehova ka šunel olaki molitva (1. Sam. 1:9, 17).

8. Sar o sastankija pomožinena amen? Objasnin.

⁸ Amen palem šaj te ovel amen mir ako nastavinaja redovno te dža ko sastankija. Ko amare sastankija, ki uvodno molitva, jekh phral obično molini pe aso e Devleso duho. O mir tano plod ando odova duho (Gal. 5:22). Ked amen džaja ko sastankija, čak hem ked isi amen problemija, amen daja e Jehovase hem e phraljendže prilika te ohrabrinen amen hem te pomožinen amen palem te ovel amen mir. Duj glavna načinja sar o Jehova dela amen mir tane prekali molitva hem prekalo sastankija (Jevr. 10:24, 25). Te dikha so šaj pana te sikljova andi Ana.

9. So ačhilo isto ko e Anako dživdipe, a so menindža pe?

⁹ E Anake problemija na nakhlje prekali rat. Ked irisalji ando e Jehovaso sveto šatori, oj pana morandilji te živini ko isto čher e Feninaja. Ki Biblija na pisini so i Fenina menindža po ponašanje premali Ana. Oj pana morandilji te trpini e Feninake lafija kola posavena la hine sar čhurik. Ama, i Ana više na hine uznemirimi. Ked ki molitva vačerdža e Jehovase poklo problemi, oj više na brinindža pe. Oj dozvolindža o Jehova te utešini la hem te del la mir. Palo disavo vreme, o Jehova odgovorindža ki e Anaki molitva hem oj hine la čhave (1. Sam. 1:19, 20; 2:21).

10. So sikljovaja ando e Anako primer?

¹⁰ Amen palem šaj te ovel amen mir, iako amare problemija pana trajinena. Disave problemija na ka rešinen pe, čak iako istrajinaja ki molitva hem džaja ko sastankija. Ama, ando e Anako primer dikhaja so ništa našti te čhinavi e Jehova te del amen mir ko vilo. O Jehova niked na ka bistrel amen. Da li akana ja hari kasnije ov ka blagoslovini amen sose hijam lese verna (Jevr. 11:6).

11. Kola razlogija hine le o Pavle te ovel zabrinuto?

¹¹ O Pavle hine le but razlogija te ovel zabrinuto. Na primer, sebepi so manglja e phraljen, olese hine but pharo ked on hine len problemija (2. Kor. 2:4; 11:28). Dži propovedindža o šukar haberi, but manuša protivindže pe e Pavlese. But putija mardže le hem čhivdže le ko phanlipe. Uzo odova, ov džandža „so značini ked isi tut hari“, a odova hine pana jekh problemi (Fil. 4:12). Isto adžahar, odolese  so trin putija doživindža brodolom, šaj samo te zamislina kobor hine lese pharo ked palem morandilo negde te džal brodoja (2. Kor. 11:23-27). So pomožindža e Pavlese te ikljol ko krajo pe problemencar?

12. So pomožindža e Pavlese te na brinini pe odobor but?

¹² O Pavle hine zabrinuto ked o phralja hem phenja hine len problemija, ama ov na pokušindža kokri te rešini len. O Pavle hine skromno. Ov zamolindža averen te pomožinen lese zajedno te brininen pe e skupštinače. Na primer, ov dindža but odgovornostija e Timotejese hem e Titese sose hine pouzdana phralja. Odova so akala phralja čerdže, sigurno pomožindža e Pavlese te na brinini pe odobor but (Fil. 2:19, 20; Titu 1:1, 4, 5).

13. Sar šaj o starešine te oponašinen e Pavleso primer?

¹³ Puč averen te pomožinen tut. Sar o Pavle, hem avdije but saosećajna starešine brininena pe e phraljendže hem e phenjendže kola isi len problemija. Ama, jekh starešina našti sarinendže ki skupština te pomožini. I skromnost ka podstaknini le odija odgovornost te del hem avere zrelo phraljendže ja te sikavi e terne phraljen zajedno te brininen pe ando e Devleso narodo (2. Tim. 2:2).

14. Sostar o Pavle na brinindža pe hem so sikljovaja ando oleso primer?

¹⁴ Priznajin so valjani tuče uteha. Sebepi so hine ponizno, o Pavle rodindža hem prihvatindža ohrabrenje ando pe amala. Ov na razmislindža so o manuša ka mislinen soj tano slabo, odolese so olese amala ohrabrindže le. Ked pisindža e Filimonese lil, ov phendža: „But radujindžan man hem utešindžan man tekle mangipaja“ (Filim. 7). O Pavle vačerdža hem ando avera amala kola but ohrabrindže le ked hine lese but pharo (Kol. 4:7-11). Ked ponizno priznajinaja so valjani amendže ohrabrenje, amare phralja hem phenja spremno ka čeren odova.

15. So pomožindža e Pavlese ked hine le kušnje?

¹⁵ Oslonin tut ko e Devleso Lafi. O Pavle džandža so o spisija šaj te utešinen le (Rimlj. 15:4). Uzo odova, on šaj hine te den le mudrost ked hine ko kušnje (2. Tim. 3:15, 16). Ked dujto puti hine ko phanlipe ko Rim, o Pavle džandža so  oleso meribe tano but paše. So čerdža o Pavle ked hine ki odija phari situacija? Ov phendža e Timotejese so posig te avel hem te anel lese „o svitkija“ (2. Tim. 4:6, 7, 9, 13). Sose? Odolese so odola svitkija, kola verovatno hine disave delovija ando hebrejska spisija, o Pavle manglja te koristini aso poklo lično proučibe. Ked amen sar o Pavle redovno proučinaja e Devleso Lafi, tegani ki koja god kušnja te ova o Jehova ka del amen mir.

16. Sar o David osetindža pe sebepi o greh kova čerdža?

¹⁶ O David čerdža diso but lošno hem odolese olesi savest hine uznemirimi. Ov čerdža preljuba e Vitsavejaja, naredindža olako rom te ovel mudardo hem jekh vreme manglja te garavi odova so čerdža (2. Sam. 12:9). Ki početka, ov na manglja te šunel pi savest. Ama, sebepi odova rumindža poklo amalipe e Jehovaja, hine uznemirimo hem čak naborsalo (Ps. 32:3, 4). So pomožindža e Davidese te borini pe pekle osećanjencar hem so šaj amendže te pomožini ako amen čeraja ozbiljno greh?

17. Sar o lafija ando Psalam 51:1-4 mothovena so o David čače pokajindža pe?

¹⁷ Molin tut aso oproštaj. Palo sa odova, o David molindža pe e Jehovase. Ov ando vilo kajindža pe hem priznajindža pe grehija. (Čitinen Psalam 51:1-4.) Odova pomožindža lese palem te ovel le mir hem te ovel bahtalo (Ps. 32:1, 2, 4, 5). Ako čerdžan ozbiljno greh, ma pokušin te garave odova, nego molin tut e Jehovase hem phen lese sa so čerdžan. Odova ka pomožini tuče te osetine tut hari pošukar hem ti savest više na ka mučini tut odobor. Ama, ako mangeja palem te ove e Jehovaso amal, nane dovoljno samo te moline tut. Valjani te čere pana diso.

18. Sar o David reagujindža ked dobindža i disciplina?

¹⁸ Prihvatin i disciplina. O Jehova bičhaldža e proroko, e Natane, te vačeri e Davideja ando oleso greh. Ama, o David na rodindža izgovorija hem na phendža so oleso greh nane odobor baro. Ov odmah priznajindža so grešindža na samo premalo e Vitsavejako rom nego hem premalo Jehova. O David prihvatindža i disciplina ando Jehova hem ov oprostindža  lese (2. Sam. 12:10-14). Ako amen čerdžam ozbiljno greh, valjani te vačera okolencar kas o Jehova birindža te brininen pe amendar (Jak. 5:14, 15). Sar o David, ni amen na valjani te roda izgovorija sebepi odova so čerdžam. So posig prihvatinaja i disciplina hem primeninaja o savet kova dobindžam, posig ka ovel amen palem mir hem ka ova bahtale.

19. So valjani te ova odlučna te na čera?

¹⁹ Ov odlučno te na čere palem ista greške. O kralj David džandža so ka valjani lese e Jehovasi pomoć te ne bi ponovini ista grehija (Ps. 51:7, 10, 12). Palo odova so o Jehova oprostindža lese, o David hine odlučno te na razmislini ando neispravna mislija. Sebepi odova, ov palem hine le mir.

20. Sar šaj te mothova so ceninaja odova so o Jehova tano spremno te oprostini amendže?

²⁰ Sar šaj te mothova so ceninaja odova so o Jehova tano spremno te oprostini amendže? Odova šaj te mothova ked molinaja amen lese aso oproštaj, ked prihvatinaja i disciplina hem ked daja sa amendar te na ponovina ista greške. Sa odova ka pomožini amen palem te ovel amen mir. O phral Džejms, kova čerdža ozbiljno greh uverindža pe so odova tano čače. Ov phenela: „Ked priznajindžum e starešinendže moklo greh, osetindžum so više nane man teret ko dumo. Palem osetindžum so isi man mir ko vilo.“ Čače tano but utešno ked džanaja so o Jehova „tano paše okolencar kola tane phage vileja, hem spasini okolen kola tane obeshrabrime“ (Ps. 34:18).

21. Sar šaj te mukha e Jehova te utešini amen?

²¹ Odolese so o krajo akale svetoso tano but paše, amen ka ovel amen sa pobare hem pobare problemija. Ked tu isi tut brige hem hijan uznemirimo, odmah molin tut e Jehovase. Temeljno proučin i Biblija. Oponašin e Anako, e Pavleso hem e Davideso primer. Molin tut tekle nebesko Dadese te pomožini tuče te haljove sose hijan uznemirimo (Ps. 139:23). Mukh e Jehova te pomožini tuče ked isi tut problemija, pogotovo o problemija upro kola tu našti te utičine. Ako ka čere odova, tegani hem tu sar o psalmista šaj te phene e Jehovase: „Ked ki mi godi isi but brige, tu utešineja man hem deja man mir“ (Ps. 94:19).