1. Nje moto angame̱nno̱ bola obiana a mabotea o longa bolongi e?

NO̱NGO̱ eyembilan a moto nu no̱ngi bedomsedi o longa bolongi. A bi njika pat’a bolongi a mapulano̱ o longa. Mo̱ a me̱nde̱ nde wala o sapi dibokime̱ne̱ na mo̱ anda belongisan a botea pe̱ o longa e? Ke̱m. Obiana a mabotea angame̱n po̱ngo̱ miso̱ngi o bia mususedi ma bolongi. Ońola nje e? Ońolana angame̱n bia nga a be̱n mo̱ni mu dongame̱n o bo̱le̱ o longa bolongi. A se̱le̱ te̱ po̱ngo̱ miso̱ngi ma bwam oboso ba ponda, a me̱nde̱ bia nga e ná a bo̱le̱ o longa bolongi bao ba peńa to̱ ke̱m.

2. Bupisane̱ Lukas 14:27-30, nje wangame̱nno̱ dutea bwambwam obiana o madubisabe̱ e?

² Mo̱ ndolo o be̱nedino̱ Yehova na masoma ońola nje a boledino̱ wa ba tute̱le̱ wa o dutea ońola dubise̱ e? Ye te̱ nika, ke̱ wa pe̱ we nde o mulemlem ma bete̱medi ka nu moto nu be̱n ńo̱ng’a longa bolongi. Ońola nje di makwalano̱ nika e? Ombwea byala ba Yesu be maso̱be̱ o Lukas 14:27-30. (Langa.) Yesu a ta nde a kwalea nje be̱ la mokwed’ao di mapulano̱ o kwala. Ná di be̱ mokwed’ao, jangame̱n be̱ be̱be̱ o jemea “mususedi,” nika ńe nde we̱lisane̱ ndutu iwo̱ na jese̱le̱ pe̱ mambo mō̱. (Lukas 9:23-26; 12:51-53) Ońola nika obiana o madubisabe̱, wangame̱n no̱ngo̱ ponda o dutea bwambwam jombwea nje ye̱se̱ nika e mapulano̱ o kwala. Mbad’a bwam ni ńa boṅsane̱ wame̱ne̱ o benga bolea Loba na jemea le̱se̱ ka kriste̱n ni dubisabe̱.

3. Nje di me̱nde̱no̱ kwalea o din jokwa e?

³ Mo̱ ye njo̱m o sawa mususedi o be̱ mokwed’a Kristo nu dubisabe̱ e? Bwambi! Dubise̱ di mawana minam jita tatan na kie̱le̱ ni maye̱. Di kwaleye te̱ myuedi mō̱ ma mweńa  jombwea dubise̱. Nika e me̱nde̱ jongwane̱ wa o jalabe̱ min myuedi: “Mo̱ ne be̱be̱ ońola dubise̱ e?”

4. (a) Bake̱ la ńolo le nde nje e? (b) Bupisane̱ Mateo 16:24, nje ye ‘to̱bo̱’ la moto mo̱me̱ne̱ e?

⁴ Bake̱ la ńolo le nde nje e? Obiana o madubisabe̱, wangame̱n bake̱ wame̱ne̱ na Loba. Ponda o mabake̱no̱ wame̱ne̱ na Yehova, o makane̱ nde mo̱ na mulema mwe̱se̱, o langwea mo̱ ná o me̱nde̱ bolane̱ longe̱ lo̱ngo̱ o bolea mo̱ o bwindea. Niponda o mabake̱no̱ wame̱ne̱ na Loba, o ‘mato̱bo̱’ nde wame̱ne̱. (Langa Mateo 16:24) Tatan o be̱n edube ende̱ne̱ o be̱ ńa Yehova. (Rom. 14:8) O malangwea mo̱ ná botea bo buńa, lambo le mweńa buka me̱se̱ ońol’ango̱ di mabe̱ nde bolea mo̱, seto̱ bwese̱ wame̱ne̱ muńe̱nge̱. Bake̱ la wame̱ne̱ nika ńe nde kakane̱ o mabolano̱ Loba. Yehova a si mańakisane̱ biso̱ ná di bole mo̱ di kakane̱. Nde di boli te̱ mo̱ di kakane̱, a mengane̱ biso̱ ná di londise̱ mo̱.​—Mye. 116:12, 14.

5. Njika mulatako mwe oteten a bake̱ la ńolo na dubise̱ e?

⁵ Njika mulatako mwe oteten a bake̱ la ńolo na dubise̱ e? Moto to̱ mō̱ nupe̱pe̱ a si bi njika ponda o mabake̱no̱ wame̱ne̱ na Yehova. Dubise̱ mo̱ di matomba nde o ntelele, oboso ba bato bape̱pe̱, o jita la ngedi o mako̱to̱ne̱. Ponda o madubisabe̱no̱, o malee̱ nde bane̱ ná o máse̱le̱ bake̱ wame̱ne̱ na Yehova. * Dubise̱ lo̱ngo̱ di malee̱ bane̱ ná o to̱ndi Yehova Loba lo̱ngo̱ na mulema mo̱ngo̱ mwe̱se̱, na mudī mo̱ngo̱ mwe̱se̱, na jo̱nge̱le̱ lo̱ngo̱ le̱se̱, na ngiń’ango̱ ńe̱se̱, na ná o no̱ngi bedomsedi ba bolea mo̱ o bwindea.​—Marko 12:30.

6-7. Bupisane̱ 1 Petro 3:18-22, ońola njika njo̱m iba dubise̱ leno̱ mweńa e?

⁶ Mo̱ ye mweńa ná o dubisabe̱ e? Jombweye byala be o 1 Petro 3:18-22. (Langa.) Ka nje te̱ elimbi e tano̱ e bola mboṅ ná Noa a be̱n dube̱, dubise̱ lo̱ngo̱ pe̱ di malee̱ nde bane̱ ná o bake̱ wame̱ne̱ na Yehova. Nde, dubise̱ le mweńa na mbale̱ e? E. Petro a lango ońola nje. Njo̱m a boso ńe nde ná dubise̱ di “mongise̱” wa. Dubise̱ le ná longise̱ biso̱ yete̱na di lee̱ tongwea na bebolo basu ná di dube̱ Yesu, di dube̱ pe̱ ná a wedi ońol’asu, a pumbwabe̱le̱ o wala o mo̱ń, na ná we̱nge̱ e “o dia la mom la Loba.”

⁷ Njo̱m ni londe̱ iba ńe nde ná dubise̱ di mabola biso̱ “doi la mulema di sangi.” Ponda di mabake̱no̱ biso̱me̱ne̱ na Loba di dubisabe̱ pe̱, di mabe̱ne̱ mulatako ma tobotobo na mo̱. Kana jate̱le̱no̱ na mbale̱ di dube̱ pe̱ diko̱ti, Loba a malakise̱ myobe masu. Je so̱ ná di be̱ne̱ doi la mulema di sangi oboso bao.

8. Bedomsedi bo̱ngo̱ ba dubisabe̱ bangame̱n nde se̱me̱ye̱ o nje e?

⁸ Bedomsedi bo̱ngo̱ ba dubisabe̱ bangame̱n nde se̱me̱ye̱ o nje e? Ombusa wa jokwa Bibe̱l na iwiye̱, woko mambo jita jombwea Yehova, njika pat’a moto eno̱ na ne̱ni a mabolano̱ mambo. Nika e kwangwe̱le̱ wa mulema e bola ná o to̱nde mo̱ jita. Ndolo o be̱nedino̱ Yehova nde ńangame̱n be̱ mom ma njo̱m mu mabole̱ ná o no̱nge bedomsedi ba dubisabe̱.

9. Bupisane̱ Mateo 28:19, 20 dubisabe̱ o dina la Tete̱ na la Muna na la mudī musangi, nika e mapula nde o kwala ná nje e?

⁹ Bedomsedi bo̱ngo̱ ba dubisabe̱ be se̱medi pe̱ o mbale̱ wemedino̱ i maso̱be̱ o Bibe̱l. Ombwea te̱ nje Yesu a kwalino̱  niponda a bolino̱ byanedi ba timbise̱ bato bokwedi. (Langa Mateo 28:19, 20.) Bupisane̱ byala ba Yesu, ba bena ba madubisabe̱ bangame̱n nde bola nika “o dina la Tete̱ na la Muna na la Mudī-musangi.” Nje a tano̱ a pula o kwala e? Wangame̱n dube̱ na mulema mo̱ngo̱ mwe̱se̱ mbale̱ i maso̱be̱ o Bibe̱l jombwea Yehova, Mun’ao Yesu na mudī musangi. Yin mbale̱ i be̱n ngińa ninde̱ne̱, ye pe̱ ná i tapa biso̱ o njib’a mulema. (Bon. 4:12) Jombweye te̱ mbale̱ iwo̱.

10-11. Njika mbale̱ jombwea Tete̱ wokono̱ wemedino̱ pe̱ e?

¹⁰ O̱nge̱le̱ te̱ ponda wokono̱ yin mbale̱ jombwea Tete̱ ná: A “be̱n dina ná Yehova,” mo̱ nde e “Ńasam omo̱ń a wase ńe̱se̱,” mo̱ pe̱ nde e “Loba la mbale̱.” (Mye. 83:19; Yer. 10:10) Mo̱ nde e Muweked’asu, “jongise̱ di mawa nde na Yehova.” (Mye. 3:9; 36:10) A te̱se̱ mwano o sunga biso̱ o bobe na kwedi, a boli pe̱ biso̱ dipita la longe̱ la bwindea. (Yohane 17:3) Bake̱ la wame̱ne̱ na dubise̱ lo̱ngo̱ ba me̱nde̱ lee̱ ná wā nde Mboṅ a Yehova. (Yes. 43:10-12) O mabe̱ elong’a mbia ma badubedi ba wase ńe̱se̱, bena be muńe̱nge̱ o belabe̱ na dina la Loba na bola pe̱ ná bane̱ ba bie mo̱.​—Mye. 86:12.

¹¹ E se̱ edube o so̱ṅtane̱ nje Bibe̱l e mokwe̱le̱no̱ jombwea Tete̱ e! Wemedi te̱ yin mbal’a tiki, mulema mo̱ngo̱ mu matute̱le̱ wa o bake̱ wame̱ne̱ na Yehova na dubisabe̱ pe̱.

12-13. Njika mbale̱ jombwea Muna wokono̱ wemedino̱ pe̱ e?

¹² Ne̱ni o sengino̱ ponda wokono̱ yin mbale̱ jombwea Muna e? Yesu nde e moto ńe mweńa buka be̱se̱ nu londe̱ baba o misipo. Mo̱ nde e Muko̱ted’asu. Emedi o bola longe̱ lao ońol’asu. Di malee̱ te̱ na bebolo basu ná di dube̱ diko̱ti, myobe masu mi malakisabe̱, di be̱ diko̱m la Loba, di kusa pe̱ longe̱ la bwindea. (Yohane 3:16) Yesu nde e Prisi ńasu Ninde̱ne̱. A mapula jongwane̱ biso̱ o tombwane̱ diko̱ti na be̱ne̱ mulatako ma batabata na Loba. (Bon. 4:15; 7:24, 25) Ka Kiṅ’a Janea la Loba, tongwea na mo̱ nde Yehova a me̱nde̱no̱ sangise̱ dina Lao, a bo̱le̱ bobe, a wana pe̱ minam ma bwindea o paradisi ni maye̱. (Mat. 6:9, 10; Bbī. 11:15) Yesu nde e patan asu. (1 Pet. 2:21) A die̱le̱ biso̱ eyembilan ońolana a bolane̱ longe̱ lao o bola jemea la Loba.​—Yohane 4:34.

¹³ Wemedi te̱ nje Bibe̱l e mokwe̱le̱no̱ jombwea Yesu, o mato̱ndo̱ Mun’a Loba ńa ndolo. Ni ndolo e matute̱le̱ wa o bolane̱ longe̱ lo̱ngo̱ o bola jemea la Loba ka ne̱ni Yesu a bolino̱. O sukan, nik’e me̱nde̱ tute̱le̱ wa o bake̱ wame̱ne̱ na Yehova o dubisabe̱ pe̱.

14-15. Njika mbale̱ jombwea mudī musangi wokono̱ wemedino̱ pe̱ e?

¹⁴ O̱nge̱le̱ ponda wokono̱ mbale̱ i mabupe̱ jombwea mudī musangi e? Mu titi moto, nde ngińa Loba a mabolane̱no̱. Yehova a bolane̱ mudī musangi o tute̱le̱ bato o tila Bibe̱l, mu mongwane̱ pe̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ na we̱le̱ o ebolo nje di malangano̱ oten. (Yohane 14:26; 2 Pet. 1:21) Tongwea na mudī musangi, Yehova a mabola biso̱ “ngińa ni pakapakan.” (2 Kor. 4:7) Mudī musangi mu mabola biso̱ ngińa o te̱ dikalo la myango ma bwam, o lembe̱ mikekisan, o janane̱ bo̱bo̱ na o buka mitakisan. Mu mongwane̱ biso̱ o lee̱le̱ bede̱mo ba bwam be o muso̱ngi ma “bepuma ba Mudī.” (Gal. 5:22) Loba a mabola ba bena ba lakisane̱ mo̱ mudī mao na wonja, ba mabaise̱ pe̱ mo̱ mo̱ na mbale̱.​—Lukas 11:13.

 ¹⁵ E se̱ lo̱ko̱mea na mbaki nika ńeno̱ o bia ná baboledi ba Yehova be ná ba se̱me̱ye̱ omo̱ń a mudī musangi o jongwane̱ babo̱ o bolea Loba e! Wemedi te̱ yi mbale̱ wokono̱ jombwea mudī musangi, nik’e me̱nde̱ tute̱le̱ wa o bake̱ wame̱ne̱ na Loba na dubisabe̱ pe̱.

16. Nje jokono̱ nate̱na wan e?

¹⁶ Bedomsedi ba bake̱ wame̱ne̱ na Loba na dubisabe̱ be nde tanga le mweńa jita. Ka ne̱ni jokono̱, wangame̱n be̱ be̱be̱ o jemea mususedi, nika ńe nde we̱lisane̱ ndutu iwo̱ na jese̱le̱ mambo mō̱. Nde minam o me̱nde̱no̱ kusa mi buki nje ye̱se̱ o me̱nde̱no̱ jese̱le̱ nate̱n’o ’yidi. Dubise̱ le ná di sunga wa, di mabola pe̱ wa doi la mulema di sangi oboso ba Loba. Mom ma njo̱m ońola nje o madubisabe̱no̱ mwe nde ndolo o be̱nedino̱ Yehova Loba. Wangame̱n pe̱ dube̱ na mulema mwe̱se̱ mbale̱ wokono̱ jombwea Tete̱, Muna, na mudī musangi. Ombusa wa jombwea nje di kwaledino̱ nate̱na wan, ne̱ni o malabe̱no̱ min myuedi: “Mo̱ ne be̱be̱ ońola dubise̱ e?”

17. Njika matanga mō̱ ma malane̱ o dubise̱ e?

¹⁷ O mo̱nge̱le̱ te̱ ná we be̱be̱ ońola dubise̱, ke̱ ye̱ke̱i te̱ o máse̱le̱ po̱ngo̱ matanga mō̱ o longa mulatako ma bwam na Yehova. * Kana o mokwano̱ Bibe̱l na iwiye̱, o so̱ṅtane̱ mambo jita jombwea Yehova na Yesu. Dube̱ lo̱ngo̱ di ńaki. (Bon. 11:6) O be̱n lakisane̱ di bam o makaki ma Yehova ma maso̱be̱ o Bibe̱l, we pe̱ mbaki ná o dube̱no̱ diko̱ti la Yesu nika e masunga wa o bobe na kwedi. Wate̱le̱ na myobe mo̱ngo̱; wombwe̱ na mbale̱ ońola mambo ma bobe o bolino̱, o baise̱ pe̱ Yehova ná a lakise̱ wa. O tuko mbadi o madie̱le̱no̱ longe̱ lo̱ngo̱; wese̱le̱ longe̱ la bobe o tano̱ o be̱ne̱ kwaṅ, o botea die̱le̱ mo̱ o mbadi ni mabwese̱ Loba muńe̱nge̱. (Bebolo 3:19) O londi na ńo̱ng’a kwalisane̱ bane̱ jombwea dube̱ lo̱ngo̱. O botedi o te̱ dikalo na mwemba ka mute̱ dikalo nu si dubisabe̱. (Mat. 24:14) Yehova a mabwane̱ wa muńe̱nge̱ ońolana o po̱ngi man matanga ma mweńa. O bwese̱ mulema mao muńe̱nge̱ munde̱ne̱.​—Min. 27:11.

18. Nje epe̱pe̱ wangame̱nno̱ bola obiana o madubisabe̱ e?

¹⁸ Obiana o madubisabe̱, o be̱n ngus’a mambo mape̱pe̱ wangame̱nno̱ bola. Ka nje te̱ di se̱le̱no̱ jokwa, wangame̱n bake̱ wame̱ne̱ na Loba. Kane̱ mo̱ na mulema mwe̱se̱ ponda weno̱ wame̱ne̱ mō̱, kakane̱ pe̱ mo̱ ná o me̱nde̱ bolane̱ longe̱ lo̱ngo̱ o bola jemea lao. (1 Pet. 4:2) Ombusa nika bola ná mudie̱le̱ dibe̱le̱ la batudu a bie ná we o pula o dubisabe̱. A me̱nde̱ o baise̱ batudu bō̱ ná ba kwale na wa. Son nik’e si bwese̱ wa bo̱ngo̱. O si dimbea ná ban  bonasango ba ndolo ba bi wa ba to̱ndi pe̱ wa. Ba me̱nde̱ jombwea na wa belēdi ba dibongo ba Bibe̱l wokono̱. Ba mapula be̱ mbaki ná o so̱ṅtane̱ be belēdi na ná o bi mweńa ma bake̱ la ńolo na dubise̱. Ba mo̱nge̱le̱ te̱ ná we ńai ni dongame̱n, ba me̱nde̱ bīse̱ wa ná we ná o dubisabe̱ o jako̱to̱ne̱ di maye̱.

19-20. Nje wangame̱nno̱ bola ombusa dubise̱ lo̱ngo̱ e, ne̱ni pe̱ bola nika e?

¹⁹ Ombusa dubise̱ lo̱ngo̱, nje wangame̱nno̱ bola e? * O si dimbea ná bake̱ la ńolo le nde kakane̱ na ná Yehova a mengane̱ wa ná o londise̱ mo̱. Ombusa dubise̱ lo̱ngo̱, wangame̱n so̱ londise̱ kakane̱ o bolino̱. Ne̱ni weno̱ ná o bola nika e?

²⁰ O si pawe̱ na mwemba mo̱ngo̱. Tatan weno̱ kriste̱n ni dubisabe̱, wā nde mō̱ ńa “bonasango.” (1 Pet. 2:17) Bonasango na bonańango o mwemba be nde mbia mo̱ngo̱ ma mudī. O mukea te̱ o ndongame̱n ponda ye̱se̱, o me̱nde̱ jouse̱ mulatako mo̱ngo̱ na babo̱. Langa Eyal’a Loba buńa te̱, o duteye pe̱ ońol’ao. (Mye. 1:1, 2) O bo̱le̱ te̱ o langa dongo diwo̱ la Bibe̱l, no̱ngo̱ son a ponda o dutea ná pō̱m ońola nje o langino̱. Nika nde byala be me̱nde̱no̱ tapa mulema mo̱ngo̱. “Kane̱” ponda ye̱se̱. (Mat. 26:41) Mika mi mawe̱ wa o mulema mi me̱nde̱ bola ná o siseye be̱be̱ na Yehova. “Se̱le̱ nde pulise̱ janea.” (Mat. 6:33) We ná o bola nika tongwea na bola ná dikalo di be̱ne̱ epol’a mweńa o longe̱ lo̱ngo̱. Yete̱na o mate̱ dikalo ponda ye̱se̱, o me̱nde̱ jouse̱ dube̱ lo̱ngo̱, wongwane̱ pe̱ bape̱pe̱ o be̱ne̱ dipita la longe̱ la bwindea.​—1 Tim. 4:16.

21. Nje dubise̱ lo̱ngo̱ di maleneano̱ wa e?

²¹ Bedomsedi bo̱ngo̱ ba bake̱ wame̱ne̱ na Yehova na dubisabe̱ pe̱ be nde bedomsedi ba mweńa be buki be̱se̱ o me̱nde̱no̱ no̱ngo̱. Ye mbale̱ ná nik’e be̱n mususedi. Nde ye njo̱m o sawa mu mususedi e? Bwambi! Ndutu ye̱se̱ weno̱ ná o kusa o yen edun a wase i “wam” ye pe̱ nde ońola “son a ponda.” (2 Kor. 4:17) Nde dubise̱ lo̱ngo̱ di mabola wa longe̱ le bonam tatan na “longe̱ la mbale̱” kie̱le̱ ni maye̱. (1 Tim. 6:19) Son, dutea so̱ bwam o kane̱ pe̱ jombwea jalabe̱ o mabolano̱ o min myuedi: “Mo̱ ne be̱be̱ ońola dubise̱ e?”