Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 15

Ne̱ni o me̱ne̱no̱ bato be o mōnda mo̱ngo̱ e?

Ne̱ni o me̱ne̱no̱ bato be o mōnda mo̱ngo̱ e?

“Mama miso̱ mańu, lombwe ne̱ni myonda mi májolano̱ ońola mumbwa.”​YOHANE 4:35.

MWENGE 64 Bola ebol’a mumbwa na muńe̱nge̱

EBONGOLO *

1-2. Nje Yesu a tano̱ a pula kwala ponda a to̱pino̱ byala be o Yohane 4:35, 36 e?

KE̱ E o wala o Galilea, Yesu a ta a tongwea la myonda ma wondi yena i ta i botea o pumea. (Yohane 4:3-6) Yi wondi i ta yangame̱n jola ońola mumbwa ombusa lambo ka myo̱di mine̱i. Nde Yesu a kwali lambo lena di ta son a mańaka, mo̱ ná: “Mama miso̱ mańu, lombwe ne̱ni myonda mi májolano̱ ońola mumbwa.” (Langa Yohane 4:35, 36.) Nje a tano̱ a pula kwala e?

2 Yesu a bolane̱ nde y’edinge̱dinge̱ o kwalea ońola mumbwa ma bato. O̱nge̱le̱ te̱ nje e ta e wa tomba. To̱ná Bonayuda ba si tano̱ ba be̱ne̱ mulatako na bato ba Samaria, Yesu a te̱ye̱ mut’a Samaria dikalo. Na nun a sengane̱ mo̱! Niponda Yesu a tano̱ a kwalea ońola myonda mi ‘májole̱ ońola mumbwa,’ dimuti la bato ba Samaria bena ba sengi nje nu muto a langwedino̱ babo̱ jombwea Yesu, di ta o ngea o po̱ dongame̱ne̱ Yesu o bata jokwa na mo̱. (Yohane 4:9, 39-42) Mubied’a Bibe̱l mō̱ a kwali ońola mi myango ná: “Mbadi ba bato . . . ba tano̱ musunga e lee̱ ná ba ta nde ka mbolako ni májole̱ ońola mumbwa.”

Nje di me̱nde̱no̱ bola yete̱na di mo̱nge̱le̱ ná myonda masu mi “májola ońola mumbwa” e?(Ombwa dongo 3)

3. Yete̱na o me̱ne̱ bato kapo̱ ka Yesu, nje o me̱nde̱no̱ bola ná o be̱ mute̱ dikalo ńa bwam e?

3 Ne̱ni o me̱ne̱no̱ bato o mate̱ye̱no̱ dikalo e? Mo̱ o me̱ne̱ nde babo̱ ka mbolako ni májole̱ ońola mumbwa e? Yete̱na e, o me̱nde̱ bola mambo malalo: Laboso, o me̱nde̱ je̱ne̱ ná ye musunga o te̱ dikalo. Pond’a mumbwa e be̱n moyo; o si ńamse̱ so̱ ponda. Di londe̱ maba, o me̱nde̱ be̱ muńe̱nge̱ o je̱ne̱ ne̱ni bato ba makasano̱ myango ma bwam. Bibe̱l e makwala ná: ‘[Bato] ba mabwa muńe̱nge̱ o pond’a mumbwa.’ (Yes. 9:2) Di londe̱ malalo, o me̱nde̱ je̱ne̱ moto te̱ ka mō̱ ńe ná nu timba mokwed’a Yesu; nik’e me̱nde̱ bola ná o tukwe ekwal’ango̱ bupisane̱ mambo beno̱ ná ba to̱ndo̱ kwalea.

4. O din jokwa, njika belēdi di me̱nde̱no̱ busane̱ o eyembilan a ńamuloloma Paulo e?

4 Diwengisan na bokwedi bao, Yesu a si langi bato ba Samaria ndando. Nde e̱n nde babo̱ ka bato be ná ba timba bokwedi bao. Biso̱ pe̱ jangame̱n nde je̱ne̱ bato ba mōnda masu ka bato be ná ba timba bokwedi ba Kristo. Ńamuloloma Paulo a die̱le̱ biso̱ eyembilan a bwam o bupe̱. Nje eno̱ ná okwe̱le̱ biso̱ e? O din jokwa, di me̱nde̱ je̱ne̱ ne̱ni (1) okono̱ o bia nje bato a tano̱ a te̱ye̱ dikalo ba dube̱no̱, (2) a tano̱ a so̱ṅtane̱ nje ba tano̱ ba to̱ndo̱ kwalea, na ne̱ni (3) a tano̱ e̱ne̱ babo̱ ka bato be ná ba timba bokwedi ba Yesu.

NJE BATO BA DUBE̱NO̱ E?

5. Ońola nje Paulo a tano̱ a so̱ṅtane̱ bato a tano̱ a te̱ye̱ dikalo o ndabo a ndongame̱n e?

5 Paulo a ta a be̱ne̱ ko̱lo̱ngo̱ne̱ o te̱ dikalo o mandabo ma ndongame̱n ma Bonayuda. K’eyembilan, “a kwalisane̱ babo̱ [Bonayuda] mińa ma wumse̱ milalo bupane̱ betiledi” o ndabo a ndongame̱n o Tesalonika. (Bebolo 17:1, 2) Ye̱ke̱i te̱ ńamuloloma Paulo a ta be̱ a to̱po̱ na mbaki o ndabo a ndongame̱n. A ta nde mot’a Bonayuda. (Bebolo 26:4, 5) Kana Paulo a tano̱ a so̱ṅtane̱ Bonayuda, a ta ńai a mate̱ye̱no̱ babo̱ dikalo na mbaki.​—Fil. 3:4, 5.

6. Njika diwengisan di ta oteten a bato Paulo a tano̱ a te̱ye̱ dikalo o m’boko ma mundi o Aten na ba ba ndabo a ndongame̱n e?

6 Ponda batakisedi ba ńakisane̱no̱ Paulo ná asumwe̱ o Tesalonika na o Berea pe̱ ombusa ponda, alo nde o Aten. Ka ko̱lo̱ngo̱ne̱ lao, “a ta a kwalisane̱ Bonayuda na babwe̱ Loba bo̱ngo̱ o ndabo a ndongame̱n.” (Bebolo 17:17) Nde bato a tano̱ a te̱ye̱ dikalo o m’boko ma mundi ba ta diwengisan. Bō̱ babu ba ta nde bato̱nde̱ dibie̱, bane̱ pe̱ Basibi bena ba ta be̱ne̱ dikalo la Paulo ka “belēdi ba peńa.” Ba langwedi mo̱ ná: “O masengise̱ matoi masu be̱n ba mambo.”​—Bebolo 17:18-20.

7. Bupisane̱ Bebolo 17:22, 23, ne̱ni Paulo a tukono̱ mbad’ao ńa langwa myango ma bwam e?

7 Langa Bebolo 17:22, 23. Mbadi Paulo a te̱ye̱no̱ Basibi ba Aten dikalo e ta diwengisan na mbadi a kwalisanno̱ Bonayuda o ndabo a ndongame̱n. Ye̱ke̱i te̱ a baise̱ mo̱me̱ne̱ ná: ‘Mo̱ nje ban bato ba Aten ba dube̱no̱ e?’ A no̱ngi ponda o jombwa nje e ta e dinge̱le̱ mo̱, a maka pe̱ mambo bato ba tano̱ ba dube̱. Ombusa nika, Paulo a wasi mato̱ti me mulatako oteten a nje ba mowe̱no̱ na nje Betiledi be makwalano̱. Mubied’a Bibe̱l mō̱ a kwali ná: “Kana a tano̱ nde kriste̱n a Bonayuda, a so̱ṅtane̱ ná ban Basibi ba Grikia ba si mowe̱ Loba ‘la mbale̱’ la Bonayuda na kriste̱n, nde a we̱ o lee̱ ná Loba a tano̱ a kwalea di si ta babo̱ bato ba Aten mwe̱n.” Paulo a ta so̱ a le̱le̱me̱ o tukwa mbad’ao ńa jinge̱le̱ ekwali. A langwedi bato ba Aten ná mwe̱ndi a malangwano̱ mu wu nde na di “Loba di si bian,” ba tano̱ ba keka jowe̱. To̱ná Basibi ba si tano̱ ba bia Betiledi, Paulo a s’o̱nge̱le̱ ná ba titi ná ba timba kriste̱n. Nde e̱n nde babo̱ ka mbolako ni ta ni májole̱ ońola mumbwa, na mo̱ a tukwa mbad’ao ńa langwa myango ma bwam.

Kapo̱ ka ńamuloloma Paulo, no̱ngo̱ ponda o jombwa, tukwa byingedi bo̱ngo̱ b’ekwali, e̱ne̱ pe̱ bato ka bō̱ be ná ba timba bokwedi (Ombwa mongo 8, 12, 18) *

8. (a) Nje ye ná yongwane̱ wa o bia nje bato ba mōnda mo̱ngo̱ ba dube̱no̱ e? (b) Moto a langwedi te̱ wa ná a be̱n yao ebasi, njika jalabe̱ weno̱ ná o bola mo̱ e?

8 Kapo̱ ka Paulo, no̱ngo̱ ponda o jombwa. Wasa mambo me ná mongwane̱ wa o bia nje bato ba mōnda mo̱ngo̱ ba dube̱no̱. K’eyembilan, mbadi moto a bo̱tise̱no̱ bolongi bao to̱ mutoa mao. Mo̱ dina lao, bebo̱tedi bao, po̱ngo̱ lao la mulopo, to̱ mo̱me̱ne̱ beto̱pedi bao ba mongwane̱ wa o so̱ṅtane̱ o njik’ebasi eno̱ e? Yen ebe a langwedi wa ná bolos ná a be̱n yao ebasi. Nika nde moto mō̱ a langwedino̱ munańango Flutura ńe paonia ńa tobotobo; na mo̱ alabe̱ ná: “Na si po̱i o ńakisane̱ wa ná wemeye dube̱ lam, nde na po̱i nde o kwalisane̱ wa ońola din to̱ti . . . ”

9. O njika mambo weno̱ ná o be̱ne̱ jo̱nge̱le̱ diwo̱ na moto nu be̱n yao ebasi e?

9 Njika mato̱ti weno̱ ná o kwalea na moto nu be̱n yao ebasi e? Wasa o njika mambo lo be̱nno̱ jo̱nge̱le̱ diwo̱. Ye ná e be̱ ná a mowe̱ nde Loba diwo̱, ná a memba ná Yesu nde e Musunged’a mbel’a moto, to̱ ná a dube̱ ná je nde o was’a bobe ni me̱nde̱ ńamsabe̱ son a ponda. Se̱me̱ye̱ o mambo lo be̱nno̱ jo̱nge̱le̱ diwo̱ o langwea mo̱ mwe̱ndi ma Bibe̱l. O boli te̱ nika, we ná o bola mo̱ ńo̱ng’a sengane̱ wa.

10. Nje jangame̱nno̱ wasa bola e, na ońola nje pe̱ e?

10 Bia ná bato be ná ba si dube̱ nje ye̱se̱ ebas’abu e malee̱no̱. Ońola nika, to̱ e be̱ nde ná o máso̱ṅtane̱ o njik’ebasi moto eno̱, wasa o bia nje mo̱me̱ne̱ a dube̱no̱. David ńe paonia ńa tobotobo o Ostralia a kwali ná: “Jita la bato we̱nge̱ ba malata nde dibie̱ la wase na belēdi b’ebasi.” Donalta ńe o Albania mo̱ ná: “Bato bō̱ di madongame̱nno̱ ba makwala ná be o ebasi, nde ombusa ponda ba memba ná ba si dube̱ Loba na mbale̱.” Munasango mō̱ ńe ńamuloloma o Arjentina a maki ná bato bō̱ ba makwale̱ ná ba dube̱ maloba malalo ma lati o diwo̱ ba si dube̱ na mbale̱ ná Sango, Muna, na mudī musangi be nde Loba diwo̱. A bati ná “bia la nika di mongwane̱ mba o so̱ na bo̱bise̱ la ńolo mambo di be̱nno̱ jo̱nge̱le̱ diwo̱.” Wasa so̱ o bia nje bato ba dube̱no̱ na mbale̱. Nik’e me̱nde̱ bola ná kapo̱ ka Paulo, o ‘timbe me̱se̱ ońola be̱se̱.’​—1 Kor. 9:19-23.

NJE BATO BENO̱ NÁ BA TO̱NDO̱ KWALEA E?

11. Bupisane̱ Bebolo 14:14-17, ne̱ni Paulo a langono̱ mwe̱ndi mao o mbadi ni matape̱ bato ba Listra e?

11 Langa Bebolo 14:14-17. Paulo a so̱ṅtane̱ nje basengedi bao beno̱ ná ba to̱ndo̱ kwalea, na mo̱ a tukwa mbad’ao ńa jinge̱le̱ ekwali. K’eyembilan, bato a kwalisanno̱ o Listra ba si ta ba bia Betiledi ndongo to̱ mo̱me̱ne̱ ba si ta ba bia mo̱ ná bambam. Paulo a kwaledi so̱ nde mambo beno̱ ná ba so̱ṅtane̱. A to̱pedi ońola mumbwa mwe tute̱ na longe̱ beno̱ ná ba bwane̱ muńe̱nge̱. A bolane̱ byala na byembilan basengedi bao ba wusano̱ so̱ṅtane̱ na bo̱bise̱ la ńolo.

12. Nje ye ná yongwane̱ wa o so̱ṅtane̱ nje moto eno̱ ná a to̱ndo̱ kwalea ná walane̱ ekwali o mu mudi e?

12 Be̱ ye̱ne̱ o so̱ṅtane̱ nje bato beno̱ ná ba to̱ndo̱ kwalea o mōnda mo̱ngo̱ nde walane̱ ekwali o mu mudi. Ne̱ni weno̱ ná o so̱ṅtane̱ nje moto eno̱ ná a to̱ndo̱ kwalea niponda weno̱ sisea mo̱ be̱be̱ to̱ po̱ be̱be̱ na mbo’ao e? No̱ngo̱ ponda o jombwa. Ye ná e be̱ ná e nde sangise̱ mōnda mao ma mbonji, langa kalati, po̱ngulane̱ mutoa to̱ tututu, to̱ bola lambo dipe̱pe̱. Pondapo̱ we ná o se̱me̱ye̱ o nje eno̱ bola o jinge̱le̱ ekwal’ango̱. (Yohane 4:7) Bebo̱tedi ba moto pe̱ be ná bongwane̱ wa o bia ekombo a wuno̱, ebol’ao, to̱ ekip a bo̱l to̱ ya loko dipe̱pe̱ a to̱ndino̱. Gustavo mo̱ ná: “Na botedi ekwali na eso̱mb’a moto ya 19 la mbu yena e ta e bo̱to̱ single̱ti ni ta ni be̱ne̱ duta la mulo̱nge̱ myenge nu bian. Na baise̱ mo̱ myuedi jombwea ni single̱ti, na mo̱ a langwea mba ońola nje a to̱ndino̱ nu mulo̱nge̱ myenge. Tongwea na y’ekwali, biso̱ na mo̱ di botedi jokwa Bibe̱l, ā nde munasango we̱nge̱.”

13. Ne̱ni weno̱ ná o bola moto ńo̱ng’a jokwa Bibe̱l e?

13 We te̱ pula botea jokwa la Bibe̱l na moto, bola ná a be̱ne̱ ni ńo̱ngi; lee̱ mo̱ ne̱ni jokwa di me̱nde̱no̱ jongwane̱ mo̱. (Yohane 4:13-15) K’eyembilan, munańango Poppy a ta ingea o bolongi ba muto mō̱ nu lee̱le̱ ńo̱ngi. Ponda Poppy e̱nno̱ dipapa la busa l’esukulu la nu muto o edima lena di ta di lee̱ ná e nde mulēdi, a kwalane̱ mo̱ ná biso̱ pe̱ di mokwe̱le̱ bato tongwea na mokwa ma Bibe̱l na ndongame̱n. Nu muto emedi jokwa Bibe̱l, ukea o ndongame̱n buńa bo bupe̱, na o jako̱to̱ne̱ l’ebondo ombusa ponda. Ombusa mbu mō̱, a dubisabe̱. Baise̱ wame̱ne̱ ná: ‘Njika mambo bato na mape̱pe̱le̱no̱ beno̱ ná ba to̱ndo̱ kwalea e? Mo̱ ne ná na tele̱ye̱ babo̱ ne̱ni jokwa la Bibe̱l di matombano̱ ná ba be̱ne̱ ńo̱ng’a jokwa e?’

14. Ne̱ni weno̱ ná o boṅsane̱ jokwa te̱ bupisane̱ ńo̱ng’a moto te̱ e?

14 Yete̱na o mábotea jokwa Bibe̱l na moto, boṅsane̱ jokwa te̱ o malano̱ tombise̱. O̱nge̱le̱ bete̱medi bao na mambo a to̱ndino̱ kwalea. O m’boṅsan mo̱ngo̱, po̱so̱ njika bepasi ba Bibe̱l o me̱nde̱no̱ langa, sinima o me̱nde̱no̱ lee̱, na byembilan o me̱nde̱no̱ bolane̱ o tele̱ye̱ mbal’a Bibe̱l. Baise̱ wame̱ne̱ ná: ‘Nje ye ná e bwese̱ nun moto na matombise̱no̱ jokwa muńe̱nge̱ na mbale̱ na tapa pe̱ mulema mao e?’ (Min. 16:23) O Albania, muto mō̱ nu ta ńokwa Bibe̱l na paonia ni belabe̱ ná Flora a langwedi mo̱ ná bwē ná: “Na titi ná na dube̱ belēdi ba bepumbwedi.” Flora a si wasi o ńakisane̱ mo̱ ná emeye be belēdi dibokime̱ne̱. Mo̱ ná: “Na dutedi ná, ná a dube̱ belēdi ba bepumbwedi, angame̱n se̱le̱ bia nja ńe di Loba di kakane̱ bepumbwedi.” Botea ni ponda, o jokwa te̱ Flora a ta be̱ a kika ná Yehova e ndolo, dibie̱, na ngińa. Ombusa ponda, nu muto a timbi dube̱ belēdi ba bepumbwedi. Tatan e nde Mboṅ a Yehova ńa ko̱di.

E̱NE̱ BABO̱ KA BATO BE NÁ BA TIMBA BOKWEDI

15. Bupisane̱ Bebolo 17:16-18, njika beboledi ba bato ba Grikia ńa kwaṅ be lingise̱ Paulo e, nde ońola nje a si cakino̱ bato ba Aten e?

15 Langa Bebolo 17:16-18. Ńamuloloma Paulo a si caki bato ba Aten, to̱ná mundi mabu mu tano̱ mu londa na jowe̱ la losango, musonje na belēdi ba dibie̱ la wase; a s’ese̱le̱ pe̱ to̱ ná malou mabu ma bo̱bise̱ mo̱. Mo̱me̱ne̱ Paulo a timbi be̱ kriste̱n to̱ná a se̱le̱no̱ nde be̱ “muto̱pe̱ dibena na mutakisedi na mot’a njo.” (1 Tim. 1:13) Ka nje te̱ Yesu a tano̱ a dube̱ ná Paulo e ná a timba mokwed’ao, nika pe̱ nde mo̱ Paulo a tano̱ a dube̱ ná bato ba Aten be ná ba timba bokwedi. Lakisane̱ la Paulo di si kwedi pe̱ to̱ o madiba.​—Bebolo 9:13-15; 17:34.

16-17. Nje e malee̱ ná pat’a bato ye̱se̱ ye ná i timba bokwedi ba Kristo e? Bola eyembilan.

16 O ebwe’a mbu yaboso, pat’a bato ye̱se̱ i timbi bokwedi ba Yesu. Ponda Paulo a tiledino̱ kriste̱n a Korinto, mundi mō̱ ma Grikia, a kwali ná bato bō̱ ba mu mwemba ba se̱le̱ nde be̱ bato b’ebwan to̱ bena ba ta ba be̱ne̱ bedangwedi ba mbamba o dikala lasam. Nde a bati ná: “Dongo lańu lo ta nika. Nde loabe̱.” (1 Kor. 6:9-11) Mo̱ wa pe̱ o wusa je̱ne̱ ná ba bato be ná ba tukwa, ba timba bokwedi e?

17 O nin we̱nge̱, bato jita ba le̱le̱m o tukwa o bwam ba timba bokwedi ba Yesu. K’eyembilan, o Ostralia paonia ńa tobotobo ni belabe̱ ná Yukina, e so̱ṅtane̱ ná pat’a bato ye̱se̱ ye ná i kasa mwe̱ndi ma Bibe̱l. Buńa bō̱ o o̱fis po̱, e̱n eso̱mb’a muto yena e ta e be̱ne̱ ndo o ńolo, e bo̱to̱ pe̱ mbo̱ti i tindam jita. Yukina mo̱ ná: “Na se̱le̱ o kiṅakiṅane̱, na mba nala o kwalisane̱ mo̱. ’Wa nde na so̱ṅtane̱no̱ ná a to̱ndi Bibe̱l o dikala lena ndo iwo̱ a tano̱ a be̱ne̱ i ta nde bepasi bō̱ ba kalat’a Myenge!” Nu muto a botedi jokwa Bibe̱l na jukea o ndongame̱n. *

18. Ońola nje di s’angame̱nno̱ langa bato ndando e?

18 Mo̱ Yesu a ta nde o̱nge̱le̱ ná myonda mi májola ońola mumbwa ońolana a ta a pite̱ ná bato jita ba me̱nde̱ bupe̱ mo̱ e? Tomtom. Betiledi be ta be mábīse̱ ná ngus’a bato nde i me̱nde̱ dube̱ mo̱. (Yohane 12:37, 38) To̱ná Yesu a tano̱ ka ni dongame̱n o langa milema, a soke̱ nde miwe̱n mao o jongwane̱ yi ngusu yena i wusa dube̱ mo̱, a te̱ye̱ pe̱ be̱se̱ dikalo na ko̱di. (Mat. 9:4) Ngedi ininga so̱ na biso̱ bena di si malange̱ milema; di s’angame̱n so̱ langa to̱ moto ndando o mōnda masu ma dikalo! Jangame̱n nde je̱ne̱ babo̱ ka bato be ná ba timba bokwedi. Marc ńe ńamuloloma o Burkina Faso, a kwali ná: “Bato bena na mo̱nge̱le̱no̱ ná ba me̱nde̱ ńaka nde ba yo̱ki jese̱le̱ jokwa. Ba pe̱ bena na mo̱nge̱le̱no̱ ná ba titi ná ba ńaka, nde ba mańake̱. Noko so̱ ná ye bwam ná jese̱le̱ ná mudī ma Yehova nde mu die̱le̱ biso̱.”

19. Ne̱ni jangame̱nno̱ je̱ne̱ bato o mōnda masu ma dikalo e?

19 We ná wo̱nge̱le̱ ná o mōnda ngus’a bato nde ye ka mbolako ni májole̱ ońola mumbwa. Nde o̱nge̱le̱ nje Yesu a langwedino̱ bokwedi bao. Myonda mi májola, nik’e mapula nde kwala ná me be̱be̱ ońola mumbwa. Bato be ná ba tukwa, ba timba bokwedi ba Kristo. Yehova a me̱ne̱ nde ba bato ka “m’bwaṅ ma matumba.” (Hag. 2:7) Yete̱na di me̱ne̱ bato ka nje te̱ Yehova na Yesu ba me̱ne̱no̱ babo̱, di si me̱nde̱ langa babo̱ ndando nde di me̱nde̱ pe̱ wasa bia mambo beno̱ ná ba to̱ndo̱ kwalea. Di me̱nde̱ nde je̱ne̱ babo̱ ka bato be ná ba timba bonasango na bonańango asu.

MWENGE 57 Di te̱ye̱ pat’a bato ye̱se̱ dikalo

^ par. 5 Ne̱ni mbadi di me̱ne̱no̱ mōnda masu ma dikalo e be̱nno̱ ngińa omo̱ń a mbad’asu ńa te̱ dikalo na ńa lee̱ e? Din jokwa di makwalea ne̱ni Yesu na ńamuloloma Paulo ba tano̱ be̱ne̱ bato ba tano̱ ba te̱ye̱ dikalo, na ne̱ni jeno̱ ná jembilane̱ babo̱ yete̱na jombwedi mambo bato ba dube̱no̱, nje beno̱ ná ba to̱ndo̱ kwalea, na yete̱na je̱n babo̱ ka bato be ná ba timba bokwedi.

^ par. 17 Byembilan bepe̱pe̱ be malee̱ ne̱ni bato ba tukono̱ be o milopo m’ekwali mi mabupane̱le̱ “Bibe̱l e matukwa malonge̱.” Mi ta nde mi busa o Njongo a Betatedi nate̱na o mbu 2017. Tatan mi maso̱be̱ nde o jw.org®. Ala o JOMBWEA BISO̱ > MYANGO MA LONGE̱.

^ par. 57 BETELEDI BA DUTA: Niponda babaedi bō̱ beno̱ o dikalo la jo̱mbe̱ na jo̱mbe̱, be o je̱ne̱ (1) bolongi bwe bosangi, bo bo̱tisabe̱ mbonji; (2) bolongi ba mbia mu be̱n bana basadi; (3) bolongi bwe mbindo oteten na o eboko; na (4) bolongi ba moto nu be̱n yao ebasi. Mo̱ we ná o bia o njika bolongi o me̱nde̱no̱ so̱ moto ńe ná nu timba mokwedi e?