Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

SEHLOGO SE ITHUTWAGO 15

O Lebelela Bjang Batho ba Tšhemong ya Geno?

O Lebelela Bjang Batho ba Tšhemong ya Geno?

“Emišang mahlo le bone mašemo gore a šweufaletše go bunwa.”—JOH. 4:35.

KOPELO 64 Go Tšea Karolo ka Lethabo Punong

SEO RE TLAGO GO ITHUTA SONA *

1-2. Jesu o be a era go re’ng ge a be a bolela mantšu ao a lego go Johane 4:35, 36?

JESU o be a sepela mašemong a mabele ao go ka diregago gore a be a sa tšwa go thoma go mela. (Joh. 4:3-6) Mabele ao, a be a sa šaletšwe ke dikgwedi tše e ka bago tše nne gore a bunwe. Jesu o ile a bolela selo seo go ka diregago gore se ile sa makatša batho bao ba bego ba mo theeditše. O itše: “Emišang mahlo le bone mašemo gore a šweufaletše go bunwa.” (Bala Johane 4:35, 36.) O be a era go re’ng?

2 Go bonagala Jesu a be a bolela ka go buna ka tsela ya seswantšhetšo. Nagana ka seo se bego se sa tšwa go direga. Le ge Bajuda ba be ba sa dirišane le Basamaria, Jesu o be a sa tšwa go bolela le mosadi wa Mosamaria, e bile mosadi yo o be a mo theeditše. Ge Jesu a be a bolela ka ‘mašemo ao a šweufaletšego go bunwa,’ lešaba la Basamaria leo le bego le kwele ka Jesu go mosadi yola wa Mosamaria, le be le le tseleng ya go tla go Jesu. (Joh. 4:9, 39-42) Ge puku e nngwe ya go bolela ka dilo tša Beibele e bolela ka pego ye, e re: “Taba ya gore batho bao ba tlile go Jesu ka lebelo . . . e be e bontšha gore ba be ba swana le mabele ao a lego kgauswi le go bunwa.”

Re swanetše go dira’ng ge re bona eka tšhemo ya rena e swana le mašemo ao a ‘šweufaletšego go bunwa’? (Bona serapa 3)

3. Go lebelela batho go swana le Jesu go tlo go thuša bjang gore o be morutiši yo mobotse?

3 O lebelela bjang batho ba tšhemong? Na o bona ba swana le mabele ao a lego kgauswi le go bunwa? Ge e ba go le bjalo, gona o tlo dira dilo tše tše tharo: Sa pele, o ka se goge maoto ge o eya tšhemong. O se ke wa senya nako, ka gobane nako ya go buna go šetše e nyenyane. Sa bobedi, o tlo thaba ge o bona batho ba theetša ditaba tše dibotse. Beibele e re: “[Batho ba a] thaba nakong ya puno.” (Jes. 9:3) Sa boraro, o tlo bona motho yo mongwe le yo mongwe yo o bolelago le yena a ka fetoga gore e be Hlatse ya Jehofa. Ke moka seo se tla dira gore o fetoše thero ya gago, gomme o bolele ka selo seo se kgahlago motho yoo o bolelago le yena.

4. Re tlo ithuta’ng go moapostola Paulo sehlogong se?

4 Ba bangwe ba barutiwa ba Jesu ba be ba nagana gore Basamaria ba ka se tsoge ba fetogile ya ba barutiwa ba Jesu, eupša Jesu yena ga se a ka a nagana bjalo. O be a bona ba ka fetoga ya ba barutiwa ba gagwe. Le rena re swanetše go lebelela batho ba tšhemong ba ka fetoga ya ba Dihlatse tša Jehofa. Moapostola Paulo o re beetše mohlala o mobotse tabeng ye. Re ka ithuta’ng go yena? Sehlogong se, re tlo ithuta kamoo a bego a tseba dilo tšeo batho bao a bego a bolela le bona ba bego ba di dumela, kamoo a bego a tseba dilo tšeo ba bego ba di rata le gore o be a ba lebelela ba ka fetoga ya ba barutiwa ba Jesu.

KE DILO DIFE TŠEO BATHO BAO RE BOLELAGO LE BONA BA DI DUMELAGO?

5. Ke ka baka la’ng Paulo a be a kwešiša batho bao a bego a bolela le bona sinagogeng?

5 Paulo o be a ruta gantši disinagogeng tša Bajuda. Ka mohlala, ge a be a le sinagogeng ya kua Thesalonika, o ile “a fetša disabatha tše tharo a [efa Bajuda] mabaka ka Mangwalo.” (Dit. 17:1, 2) Go ka direga gore Paulo o be a se na bothata bja go ruta batho disinagogeng. Ke ka baka la’ng re re’alo? Ka gobane e be e le Mojuda. (Dit. 26:4, 5) Paulo o be a tlwaetše setšo sa Bajuda, ke ka baka leo go bego go le bonolo gore a bolele le bona.—Bafil. 3:4, 5.

6. Batho ba mmarakeng wa Athene, ba be ba fapane bjang le batho bao Paulo a bego a bolela le bona sinagogeng?

6 Ka morago ga gore Paulo a tšhabe Thesalonika le Berea ka ge a be a tlaišwa, o ile a ya Athene. Le gona moo, o ile “a fa mabaka sinagogeng go Bajuda le batho ba bangwe bao ba bego ba rapela Modimo.” (Dit. 17:17) Eupša batho bao a bego a ba ruta mmarakeng, ba be ba sa swane le bao a bego a ba ruta sinagogeng. Ba bangwe ba batho bao ba bego ba mo theeditše e be e le dirutegi le batho ba bangwe bao e bego e se Bajuda bao ba bego ba tšea molaetša wa gagwe e le ‘thuto e mpsha.’ Ba ile ba re go yena: “O re tlišetša dilo tše mpsha ditsebeng tša rena.”—Dit. 17:18-20.

7. Go ya ka Ditiro 17:22, 23, Paulo o ile a fetoša bjang thero ya gagwe?

7 Bala Ditiro 17:22, 23. Paulo ga se a bolela le batho ba Athene bao e bego e se Bajuda go swana le ge a ile a bolela le Bajuda ba kua sinagogeng. Go ka direga gore Paulo o ile a ipotšiša gore: ‘Batho ba ba mo Athene ba dumela eng?’ O ile a lebeledišiša dilo tša moo Athene gomme a bona gore batho ba moo ba be ba dumela eng. Ke moka o ile a bolela le bona ka dilo tšeo ba bego ba šetše ba di dumela, tšeo di dumelelanago le Mangwalo. Motho yo mongwe yo a nyakišišago ka dilo tša ka Beibeleng, o itše: “Ka ge Paulo e be e le Mokriste wa Mojuda, o ile a lemoga gore Bagerika ba be ba sa rapele Modimo yoo Bajuda le Bakriste ba bego ba re ke Modimo wa nnete. Eupša o ile a leka go hlalosetša Baathene gore Modimo yoo yena a bego a bolela ka yena, ba be ba mo tseba.” Ka baka leo, Paulo o be a ikemišeditše go fetofetoša thero ya gagwe. O ile a botša Baathene gore molaetša wo a bego a ba botša wona, o be o etšwa go “Modimo wa go se Tsebje,” yoo ba bego ba leka go mo rapela. Le ge batho bao e bego e se Bajuda ba be ba sa tsebe Mangwalo, Paulo ga se a ka a ba hlapa diatla. Eupša o ile a ba lebelela ba swana le mabele ao a lego kgauswi le go bunwa, ke moka a fetoša thero ya gagwe.

Ekiša mohlala wa moapostola Paulo ka go dula o ntšhitše mahlo dinameng, ka go fetofetoša thero ya gago le ka go lebelela batho bao o bolelago le bona ba ka fetoga Dihlatse tša Jehofa (Bona dirapa 8, 12 le 18) *

8. (a) O ka thušwa ke’ng go tseba dilo tšeo batho ba tšhemong ya geno ba di dumelago? (b) Ge motho a ka go botša gore yena o tsena kereke, o ka re’ng go yena?

8 Go swana le Paulo, dula o ntšhitše mahlo dinameng. Lebelela dilo tšeo di ka go thušago go tseba gore batho ba tšhemong ya geno ba dumela eng. Lebelela gore mong wa ntlo o kgabišitše bjang ka ntlong ya gagwe, le gore o beile eng ka koloing ya gagwe goba gore o pharile eng go yona. Na leina la gagwe, diaparo tša gagwe, tsela yeo a itokišitšego ka yona goba dilo tšeo a di bolelago, di bontšha gore o tsena kereke efe? Mohlomongwe a ka ba a go boditše gore o tsena kereke. Mmulamadibogo yo a kgethegilego yo a bitšwago Flutura o re ge mong wa ntlo a mmotša gore o tsena kereke, o mmotša gore: “Ga se ka tla mo go tlo go gapeletša gore o dumele seo nna ke se dumelago, eupša ke tlile go bolela le wena ka taba ye . . . ”

9. Ke dilo dife tšeo o ka dumelelanago ka tšona le motho yoo a rego o tsena kereke?

9 Ke dilo dife tšeo o ka bolelago ka tšona le motho yoo a tsenago kereke? Nyaka dilo tšeo o dumelelanago le motho yoo ka tšona. A ka ba a rapela Modimo o tee feela goba a ka ba a dumela gore Jesu ke Mophološi wa batho. Goba mohlomongwe a ka ba a dumela gore re phela mehleng e mebe yeo e lego kgauswi le go fela. Diriša dilo tšeo o dumelelanago ka tšona le motho yoo, gore o mmotše molaetša wa Beibele ka tsela yeo e tlago go mo kgahla.

10. Ke’ng seo re swanetšego go leka go se dira, gona ka baka la’ng?

10 Dula o gopola gore batho ba ka no ba ba sa dumele selo se sengwe le se sengwe seo ba se rutwago kerekeng. Ka baka leo, le ge o šetše o tsebile gore motho yoo o tsena kereke efe, leka go tseba gore yena o dumela eng. David e lego mmulamadibogo yo a kgethegilego wa kua Australia o re: “Batho ba bantši ba tswakanya dikgopolo tša bona le dilo tšeo ba di rutwago kerekeng.” Donalta wa kua Albania o re: “Batho ba bangwe bao re kopanago le bona tšhemong ba re botša gore ba tsena kereke, eupša ka morago ba re botša gore ge e le gabotse ga ba dumele go Modimo.” Moromiwa yo mongwe wa kua Argentina o re batho ba bangwe ba re ba dumela go Borarobotee, eupša ba ka no ba ba sa dumele gore Tate, Morwa le moya o mokgethwa ke Modimo o tee. O re: “Go dula ke gopola seo, go nthuša gore ke nyake taba yeo nka dumelelanago ka yona le motho yoo.” Ka gona, leka go tseba gore gabotsebotse batho ba tšhemong ya geno ba dumela eng. Ge o ka dira bjalo, o tla swana le moapostola Paulo gomme wa ba “dilo tšohle go batho ba mehuta ka moka.”—1 Bakor. 9:19-23.

BATHO BAO RE BOLELAGO LE BONA TŠHEMONG BA RATA DILO DIFE?

11. Go ya ka Ditiro 14:14-17, Paulo o ile a ruta bjang batho ba Lisitara ka Modimo ka tsela yeo e ba kgahlago?

11 Bala Ditiro 14:14-17. Paulo o ile a lebelela dilo tšeo di bego di kgahla batho bao a bego a bolela le bona, gomme a fetoša thero ya gagwe. Ka mohlala, batho bao a bego bolela le bona kua Lisitara, ba be ba sa tsebe selo ka Mangwalo goba ba be ba no tseba ganyenyane ka ona. Ka gona, Paulo o ile a bolela le bona ka dilo tšeo ba bego ba tla di kwešiša. O ile a bolela le bona ka dipula, dihla tše di enywago le go ipshina ka bophelo. O ile a diriša mantšu le mehlala yeo batho bao a bego a bolela le bona ba bego ba ka e kwešiša gabonolo.

12. O ka tseba bjang dilo tšeo motho yo o bolelago le yena a di ratago, ke moka wa fetoša thero ya gago?

12 Diriša temogo gore o tsebe dilo tšeo batho bao o bolelago le bona tšhemong ba di dumelago, gomme o fetoše thero ya gago. Ge o kopana le motho goba o eya go tsena ka lapeng le itšego, ke dilo dife tšeo di ka go thušago go tseba gore motho yoo o rata eng. Le gona mo, ntšha mahlo dinameng. Mohlomongwe motho yoo a ka ba a hlwekiša jarata, a bala puku goba kuranta, a lokiša koloi goba a dira mošomo o mongwe. Mohlomongwe o ka thoma go bolela le yena ka seo a se dirago. (Joh. 4:7) Ka dinako tše dingwe, diaparo tšeo motho yoo a di aperego di ka go botša se sengwe ka yena. Mohlomongwe di ka ba di bontšha gore ke wa morafo ofe, o šoma kae goba gore o rata papadi efe. Gustavo o re: “Ke ile ka bolela le lesogana la mengwaga e 19 leo le bego le apere sekhipha seo se bego se na le seswantšho sa seopedi se itšego sa go tuma. Ke ile ka le botšiša ka seopedi seo, gomme la ntlhalosetša gore ke ka ba baka la eng le se rata. Poledišano yeo e ile ya feleletša ka gore ke thome thuto ya Beibele le lesogana leo, gomme ga bjale ke Hlatse ya Jehofa.”

13. O ka dira bjang gore motho yo o bolelago le yena a dume go ithuta Beibele?

13 Ge o hlalosetša motho gore thuto ya Beibele e swarwa bjang, dira gore a nyake go ithuta Beibele. Mmontšhe gore thuto yeo e tlo mo hola bjang. (Joh. 4:13-15) Ka mohlala, mosadi yo mongwe yo a bego a rata molaetša wa Beibele, o ile a amogela kgaetšedi yo a bitšwago Poppy ka ntlong ya gagwe. Ge Poppy a tsena ka ntlong, o ile a bona setefikeiti sa go bontšha gore mosadi yoo e be e le moprofesara. Poppy o ile a botša mosadi yoo gore le rena re ruta batho Beibele magaeng a bona le dibokeng tša rena. Mosadi yoo o ile a dumela gore Poppy a mo rute Beibele, a ya dibokeng letšatšing la go latela, gomme ka moragonyana a ya kopanong ya tikologo. Ka morago ga ngwaga a ithuta Beibele, o ile a kolobetšwa. Ipotšiše gore: ‘Dipoelo tša ka di rata eng? Nka hlalosetša batho bjang gore thuto ya Beibele e swarwa bjang ka tsela yeo e tlago go dira gore ba nyake go ithuta Beibele?’

14. O ka swara bjang thuto ya Beibele ka tsela yeo e swanelago morutwana yo mongwe le yo mongwe?

14 Ge o se na go thoma thuto ya Beibele le motho yo a itšego, lokišetša gabotse nako e nngwe le e nngwe ge o eya go mmadiša. Nagana ka lapa la motho yoo goba la gabo, gore o rutegile gakaakang, dilo tšeo di ilego tša mo diragalela bophelong le dilo tšeo a di ratago. Ge o dutše o lokišetša, kgetha mangwalo ao o tlago go a bala, dibidio tše o tlago go mmontšha tšona le mehlala yeo o tlago go e diriša go hlalosa seo Beibele e se rutago. Ipotšiše gore: ‘Ke dilo dife tšeo di ka kgahlago morutwana wa ka le go mo kgoma pelo?’ (Die. 16:23) Mosadi yo a bego a ithuta Beibele le mmulamadibogo yo a bitšwago Flora kua Albania, o boletše a sa metše mare gore: “Nka se dumele gore bahu ba tlo tsoga.” Flora ga se a ka a gapeletša mosadi yoo gore a dumele gore bahu ba tlo tsoga. Flora o re: “Ke ile ka lemoga gore pele a ka dumela gore bahu ba tlo tsoga, o swanetše go ithuta pele ka Modimo yoo a tlago go ba tsoša.” Go tloga ka nako yeo go ya pele, thutong e nngwe le e nngwe Flora o ile a dula a gatelela gore Jehofa o na le lerato, bohlale le matla. Ka morago ga moo, mosadi yoo o ile a thoma go dumela gore bahu ba tlo tsoga. Ga bjale ke Hlatse ya Jehofa yeo e nago le mafolofolo.

LEBELELA BATHO BAO O BOLELAGO LE BONA TŠHEMONG BA KA FETOGA GOMME YA BA DIHLATSE TŠA JEHOFA

15. Go ya ka Ditiro 17:16-18, ke mekgwa efe ya Baathene yeo e bego e tshwenya Paulo, eupša ke ka baka la’ng a se a ka a ba hlapa diatla?

15 Bala Ditiro 17:16-18. Paulo ga se a ka a ngala Baathene le ge motse wa bona o be o tletše medingwana ya maaka, ba itshwere gampe ka tša thobalano, e bile go tletše dithuto tša maaka. Le gona ga se a ka a tlogela go ba botša ka Modimo le ge ba be ba mo roga. Paulo o be a kwešiša maemo a Baathene, ka gore le yena pele e ka ba Mokriste, e be e le “morogaki, motlaiši le motho wa mereba.” (1 Tim. 1:13) Go no swana le ge Jesu a be a dumela gore Paulo o be a ka fetoga gomme ya ba morutiwa wa gagwe, Paulo le yena o be a dumela gore Baathene ba be ba ka fetoga gomme ya ba barutiwa ba Jesu. Baathene ga se ba ka ba mo swabiša, ba ile ba fetoga ya ba barutiwa ba Jesu.—Dit. 9:13-15; 17:34.

16-17. Ke’ng seo se bontšhago gore batho ba mehuta ka moka ba ka fetoga ya ba barutiwa ba Jesu? Nea mohlala.

16 Mehleng ya Paulo, batho ba mehuta ka moka ba ile ba fetoga ya ba barutiwa ba Jesu. Ge Paulo a be a ngwalela Bakriste ba Bakorinthe lengwalo o itše ba bangwe ka phuthegong ba be ba kile ba ba mahodu goba ba itshwere gampe. Ke moka a re: “Seo ke se ba bangwe ba lena le bego le le sona. Eupša le hlatswitšwe la hlweka.” (1 Bakor. 6:9-11) Na wena nkabe o ile wa bona gore batho ba ba be ba ka fetoga ya ba Bakriste?

17 Lehono batho ba bantši ba ikemišeditše go fetoga gore e be barutiwa ba Jesu. Ka mohlala, kua Australia, mmulamadibogo yo a kgethegilego yo a bitšwago Yukina, o ile a lemoga gore batho ba mehuta ka moka ba ka amogela molaetša wa Beibele. Ka letšatši le lengwe, ge a be a ile diofising tša go rekiša dintlo, o ile a bona lekgarebe le lengwe leo le bego le na le di-tatoo tše dintši. Yukina o re: “Ke ile ka tšea nako pele nka bolela le yena. Ke ile ka lemoga gore o be a rata Beibele ka gobane tše dingwe tša di-tatoo tša gagwe, e be e le ditemana tša Dipsalme!” Lekgarebe leo le ile la thoma go ithuta Beibele gomme la ya le dibokeng. *

18. Ke ka baka la’ng re sa swanela go ahlola batho ba tšhemong?

18 Na Jesu o ile a re mašemo a šweufaletše go bunwa, ka gobane a be a letetše gore batho ba bantši ba tla ba barutiwa ba gagwe? Aowa, ga go bjalo. Mangwalo a be a boletše e sa le pele gore ke batho ba sego kae bao e bego e tla ba balatedi ba gagwe. (Joh. 12:37, 38) Le gona, Jesu o be a na le bokgoni bja go tseba seo se lego ka dipelong tša batho. (Mat. 9:4) Eupša o ile a ruta bao ba bego ba mo dumela, le bao ba bego ba sa mo dumele. Go thwe’ng ka rena bao re se nago bokgoni bja go tseba seo se lego ka dipelong tša batho? Ruri ga se ra swanela go ahlola tšhemo e itšego goba motho le ge e le ofe! Eupša re swanetše go bona batho bao ba ka fetoga Dihlatse tša Jehofa. Marc, e lego moromiwa wa kua Burkina Faso o re: “Batho bao ke naganago gore ke bona ba tlo tšwelago pele, gantši ge nako e dutše e eya, ba tlogela go ithuta. Eupša bao ke bego ke nagana gore ba tlo tlogela go ithuta, ke bona ba tšwelago pele. Ka gona, ke ithutile gore re swanetše go tlogela moya wa Jehofa gore o re hlahle.”

19. Re swanetše go lebelela bjang batho ba tšhemong ya rena?

19 Ge o lebelela batho ba tšhemong ka lekga la mathomo, o ka bona eka ba bantši ba bona ga ba swane le mabele ao a lego kgauswi le go bunwa. Eupša gopola seo Jesu a ilego a se botša barutiwa ba gagwe. O ile a ba botša gore mašemo a šweufetše, ke gore, a kgauswi le go bunwa. Batho ba ka fetoga ya ba barutiwa ba Jesu Kriste. Jehofa le yena o bona batho ba tšhemong ba ka fetoga barutiwa, e bile o ba bona e le “matsaka” goba ba le bohlokwa. (Hag. 2:7) Ge re ka lebelela batho ba tšhemong ka tsela yeo Jehofa le Jesu ba ba lebelelago ka yona, re tlo nyaka go tseba ka setšo sa bona le dilo tšeo di ba kgahlago. Re ka se ke ra ba ahlola, eupša re tlo ba bona ba ka fetoga gomme ya ba bana babo rena le dikgaetšedi.

KOPELO 57 Re Ruta Batho ba Mehuta Yohle

^ ser. 5 Tsela yeo re lebelelago batho ba tšhemong ka yona, e ama bjang kamoo re tlago go ba botša molaetša wa Modimo le kamoo re tlo ba rutago Beibele? Sehlogo se se tlo bolela kamoo Jesu le moapostola Paulo ba bego ba lebelela batho bao ba bego ba ba ruta. Se tlo re thuša le go bona kamoo re ka ba ekišago ka go lebelela dilo tšeo batho ba tšhemong ba di dumelago, tšeo ba di ratago le gore e ka tla ya ba Dihlatse tša Jehofa.

^ ser. 17 Dihlogo tšeo di rego “Beibele e Fetoša Maphelo” di bontšha kamoo batho ba bangwe ba ilego ba kgona go fetoga. Dihlogo tše di be di tšwelela ka makasineng wa Morokami go fihlela ka 2017. Ga bjale di tšwelela wepesaeteng ya jw.org/nso. Lebelela ka tlase ga MABAPI LE RENA > DIPHIHLELO TŠA DIHLATSE TŠA JEHOFA.

^ ser. 57 TLHALOSO YA SESWANTŠHO: Ge banyalani ba dutše ba šoma tšhemo ka ntlo le ntlo, ba lemoga (1) ntlo yeo e hlokometšwego gabotse e bile e kgabišitšwe ka matšoba, (2) lapa leo go nago le bana, (3) ntlo yeo e sa hlokomelwago ka ntle le ka gare, le (4) ntlo yeo e bontšhago gore batho bao ba dulago kamoo ba tsena kereke. Ke ntlong efe yeo wena o bonago eka batho ba gona ba ka fetoga Dihlatse tša Jehofa?