1. Katero tolažilno resnico o Jehovu nam razkrije Sveto pismo?

ALI bi ti bilo všeč, če bi si ljudje o tebi ustvarili mnenje glede na barvo tvoje kože, obliko obraza ali postavo? Verjetno ne. Zelo tolažilno je vedeti, da nas Jehova ne sodi po tem, kar je vidno človeškim očem. Ko je na primer Samuel opazoval Jesejeve sinove, ni videl tega, kar je videl Jehova. Jehova je Samuelu povedal, da bo eden od Jesejevih sinov postal izraelski kralj. Toda kdo? Ko je Samuel videl Jesejevega najstarejšega sina Eliaba, je rekel: »Gotovo stoji pred Jehovom njegov maziljenec.« Eliab je bil videti kot kralj. »Toda Jehova je Samuelu rekel: ‚Ne glej njegovega videza, ne njegove visoke postave, ker sem ga zavrgel.‘« Kaj se iz tega naučimo? Jehova je rekel: »Človek gleda to, kar je pred očmi, Jehova pa gleda, kakšno je srce.« (1. Sam. 16:1, 6, 7)

2. Zakaj ne bi smeli drugih soditi po njihovem videzu, kot to piše v Janezu 7:24? Ponazori.

² Ker smo nepopolni, smo nagnjeni k temu, da druge sodimo po njihovem videzu. (Beri Janez 7:24.) Vendar s tem, kar vidimo, bolj malo izvemo o človeku. Naj ponazorimo: Celo najboljši in najbolj izkušen zdravnik bo o pacientu izvedel zelo malo iz njegove zunanjosti. Če želi kaj več izvedeti o njegovih zdravstvenih težavah, počutju in simptomih, ga mora pozorno poslušati. Morda bo pacienta celo poslal na rentgensko slikanje, da bi videl, kaj je v njegovem telesu. Sicer bi lahko pacientu postavil napačno diagnozo. Podobno tudi mi ne moremo  povsem razumeti naših bratov in sester samo na podlagi njihove zunanjosti. Potruditi se moramo, da gledamo pod površje – notranjega človeka. Seveda ne moremo videti v srce, zato ne bomo drugih nikoli razumeli tako dobro kot Jehova. Vseeno se lahko po najboljših močeh trudimo posnemati Jehova. Kako pa?

3. Kako nam bodo svetopisemski primeri, opisani v tem članku, pomagali posnemati Jehova?

³ Kako Jehova ravna s svojimi častilci? Posluša jih. Upošteva njihove okoliščine in druge stvari, ki vplivajo nanje. Z njimi je sočuten. Ko bomo pregledovali, kako je Jehova ravnal z Jonom, Elijem, Hagaro in Lotom, razmišljajmo, kako ga lahko posnemamo pri ravnanju z brati in sestrami.

4. Zakaj bi lahko imeli o Jonu slabo mnenje?

⁴ O Jonu ne vemo vsega. Zato bi lahko sklepali, da je bil nezanesljiv ali celo nezvest. Od Jehova je dobil zapoved, naj v Ninivah oznani obsodbo. Vendar te zapovedi ni ubogal. Vkrcal se je na ladjo, ki je plula v povsem nasprotno smer, da bi »odšel izpred Jehova«. (Jona 1:1–3) Ali bi ti dal Jonu še eno priložnost, da izpolni svojo nalogo? Verjetno ne. Toda Jehova je menil, da si Jona zasluži še eno priložnost. (Jona 3:1, 2)

5. Kaj si se naučil iz Jonovih besed, zapisanih v Jonu 2:1, 2, 9?

⁵ Jona je to, kakšen je v resnici, razkril v svoji molitvi. (Beri Jona 2:1, 2, 9.) Ta molitev, ki je bila brez dvoma ena izmed mnogih Jonovih molitev, nam pomaga, da nanj ne gledamo zgolj kot na nekoga, ki je zbežal pred svojo nalogo. Iz njegovih besed se vidi, da je bil ponižen, hvaležen in odločen ubogati Jehova. Zato ni nič čudnega, da se Jehova ni osredotočal na Jonove napake, ampak je odgovoril na njegovo molitev in ga še naprej uporabljal kot preroka.

6. Zakaj se je vredno potruditi, da druge pozorno poslušamo?

⁶ Da bi pozorno poslušali druge, moramo biti ponižni in potrpežljivi. Toda vredno se je potruditi iz vsaj treh razlogov. Prvič, tako bo manj verjetno, da si bomo o drugih ustvarili napačno mnenje. Drugič, lažje bomo ugotovili, kako se naši soverniki počutijo in kakšni so  njihovi motivi. To nam bo pomagalo, da bomo bolj sočutni. Tretjič, morda bomo tako posamezniku celo pomagali, da o sebi spozna kaj novega. Včasih svojih občutkov ne razumemo povsem, dokler jih ne izrazimo z besedami. (Preg. 20:5) Neki starešina v Aziji priznava: »Spomnim se, da sem nekoč naredil napako, ker sem spregovoril, preden sem prisluhnil vsem dejstvom. Neki sestri sem rekel, da mora izboljšati svoje komentarje na shodu. Kasneje sem ugotovil, da ima težave z branjem in da se mora močno potruditi, da na shodih komentira.« Zelo pomembno je, da vsak starešina najprej prisluhne dejstvom, preden svetuje. (Preg. 18:13)

7. Kaj se naučimo iz tega, kako je Jehova ravnal z Elijem?

⁷ Nekaterim bratom in sestram je zaradi svoje preteklosti, kulture ali osebnosti težko govoriti o svojih občutkih. Kako jim lahko pomagamo, da nam bodo lažje povedali, kako se res počutijo? Spomnimo se, kako je Jehova ravnal z Elijem, ko je ta zbežal pred Jezabelo. Trajalo je kar nekaj dni, preden je Elija svojemu nebeškemu Očetu povedal, kako se počuti. Jehova mu je pozorno prisluhnil. Nato ga je spodbudil in mu zaupal pomembno delo. (1. kra. 19:1–18) Včasih je potreben čas, preden se bo sovernik sproščeno pogovarjal z nami. Toda šele takrat bomo lahko razumeli, kako se zares počuti. Če posnemamo Jehova, tako da smo potrpežljivi, nam bodo soverniki zaupali. Ko bodo nato pripravljeni govoriti o svojih občutkih, jim moramo pozorno prisluhniti.

8. Kako je Jehova pomagal Hagari, kot to piše v 1. Mojzesovi 16:7–13?

⁸ Hagara, Sarajina dekla, je zatem, ko je postala Abramova žena, ravnala nespametno. Ko je zanosila, je začela zviška gledati na Sarajo, ki ni mogla imeti otrok. Razmere so postale tako slabe, da je Hagara pobegnila, ker je Saraja z njo grdo ravnala. (1. Mojz. 16:4–6) Ker smo nepopolni, bi si morda mislili, da je bila Hagara ponosna in da je dobila to, kar si je zaslužila. Toda Jehova je drugače gledal nanjo. K njej je poslal svojega angela. Ko jo je angel našel, ji je pomagal, da je spremenila stališče, in jo blagoslovil. Hagara je občutila, da jo Jehova opazuje in pozna njene okoliščine. To jo je navedlo k temu, da ga je imenovala »Bog, ki [...] me vidi«. (Beri 1. Mojzesova 16:7–13.)

9. Kaj je Bog upošteval pri tem, kako je ravnal s Hagaro?

⁹ Kaj je Jehova opazil pri Hagari? Dobro je poznal njeno preteklost in vse, kar je doživela. (Preg. 15:3) Bila je Egipčanka, ki je živela pri hebrejski družini. Ali se je kdaj počutila kot tujka? Ali je pogrešala svojo družino in domovino? Poleg tega ni bila Abramova edina žena. Takrat so nekateri zvesti moški imeli več žen. Toda to ni bil Jehovov prvotni namen. (Mat. 19:4–6) Zaradi takšnih okoliščin je v družini pogosto prišlo do ljubosumja in sovraštva. Jehova ni opravičeval tega, da je bila Hagara nespoštljiva do Saraje. Toda prepričani smo lahko, da je razumel Hagarine občutke in okoliščine, zato je z njo ravnal prijazno.

10. Kako lahko bolje spoznamo naše brate in sestre?

 ¹⁰ Jehova lahko posnemaš tako, da skušaš druge razumeti. Bolje spoznaj svoje brate in sestre. Pogovarjaj se z njimi pred shodom in po njem, sodeluj z njimi na oznanjevanju in jih povabi na obrok, če je to mogoče. Če boš to delal, boš morda spoznal, da je sestra, ki je videti neprijazna, pravzaprav sramežljiva, da je brat, za katerega si mislil, da je nagnjen k pridobitništvu, dejansko gostoljuben oziroma da sestra z otroki, ki pogosto zamudi na shod, prenaša preganjanje. (Job 6:29) Seveda moramo pri tem paziti, da se ne vtikamo »v zadeve drugih«. (1. Tim. 5:13) Vendar je dobro, da izvemo več o naših bratih in sestrah ter o tem, kaj doživljajo. To nam bo pomagalo, da jih bomo bolje razumeli.

11. Zakaj je pomembno, da starešine dobro poznajo brate in sestre?

¹¹ Še posebej starešine bi morali dobro poznati brate in sestre, za katere skrbijo. Razmislimo o primeru brata Arturja, ki je služil kot okrajni nadzornik. S še enim starešinom sta obiskala neko sestro, ki je bila videti sramežljiva in zadržana. Artur pravi: »Ugotovila sva, da ji je nekaj let po poroki umrl mož. Kljub težkemu življenju je vzgojila hčerki, ki ljubita Jehova in mu zvesto služita. Zdaj ji je opešal vid in trpi zaradi depresije. Vendar še naprej zelo ljubi Jehova in ima močno vero. Spoznala sva, da se lahko iz sestrinega dobrega zgleda veliko naučiva.« (Fil. 2:3) Ta okrajni nadzornik je posnemal Jehovov zgled. Jehova pozna svoje zveste služabnike in bolečino, ki jo čutijo. (2. Mojz. 3:7) Starešine, ki dobro poznajo svoje brate in sestre, jim lahko bolje pomagajo.

12. Kako je sestri Jip Ji koristilo, da je bolje spoznala neko sestro v svoji občini?

¹² Ko bolje spoznaš kristjana, ki ti gre na živce, boš verjetno do njega bolj sočuten. Razmisli o naslednjem primeru. »Neka sestra v moji občini je zelo glasno govorila,« pravi Jip Ji, ki živi v Aziji. »Mislila sem, da je brez olike. Toda ko sem bila z njo na oznanjevanju, sem spoznala, da je včasih pomagala staršem na tržnici prodajati ribe. Da bi pritegnila kupce, je morala govoriti zelo glasno.« Jip Ji še doda: »Ugotovila sem, da moram dobro spoznati svoje  brate in sestre, da bi jih lažje razumela.« To, da spoznamo brate in sestre, zahteva trud. Ko upoštevamo svetopisemski nasvet, naj razširimo svoje srce, posnemamo Jehova, ki ljubi »vsakršne ljudi«. (1. Tim. 2:3, 4; 2. Kor. 6:11–13)

13. Kaj sta angela storila, ko se je Lot obotavljal, kot to piše v 1. Mojzesovi 19:15, 16, in zakaj?

¹³ Lot v zelo pomembnem času v svojem življenju ni takoj ubogal Jehovovih navodil. Obiskala sta ga dva angela in mu naročila, naj svojo družino odpelje iz Sodome. Zakaj? Rekla sta: »Ta kraj bova namreč pokončala.« (1. Mojz. 19:12, 13) Naslednje jutro je bil Lot s svojo družino še vedno doma, zato sta ga angela znova posvarila. Toda on »se je obotavljal«. Morda menimo, da je bil Lot brezbrižen ali celo neposlušen. Toda Jehova ni obupal nad njim. Ker je bil Jehova »z njim sočuten«, sta angela njega in člane njegove družine prijela za roko in jih odpeljala iz mesta. (Beri 1. Mojzesova 19:15, 16.)

14. Kaj je Jehova morda navedlo na to, da je bil usmiljen z Lotom?

¹⁴ Jehova je imel verjetno veliko razlogov, da je bil sočuten z Lotom. Lot se je morda bal ljudi, ki so živeli zunaj mesta, in se je zato obotavljal zapustiti svoj dom. Zunaj mesta so bile še druge nevarnosti. Lot je verjetno vedel, da sta v bližnji dolini dva kralja padla v smolno jamo. (1. Mojz. 14:8–12) Kot mož in oče je bil gotovo zaskrbljen za svojo družino. Poleg tega je bil bogat in je morda imel v Sodomi lepo hišo. (1. Mojz. 13:5, 6) Seveda to niso bili opravičljivi razlogi za to, da Lot ni takoj ubogal Jehova. Toda Jehova se ni osredotočal na Lotove napake, ampak je nanj gledal kot na »pravičnega človeka«. (2. Pet. 2:7, 8)

15. Kaj bi morali storiti, namesto da bi sodili dejanja drugih?

¹⁵ Namesto da druge sodimo na podlagi njihovih dejanj, skušajmo razumeti,  kako se počutijo. Veronica, sestra iz Evrope, se trudi to delati. »Neka sestra je bila vedno videti slabe volje,« pravi. »Drugih se je izogibala. Včasih sem se bala pristopiti k njej. Vendar sem razmišljala: Če bi bila na njenem mestu, bi potrebovala prijatelja. Zato sem jo vprašala, kako se počuti. Začela mi je pripovedovati o svojih občutkih. Sedaj jo veliko bolje razumem.«

16. Zakaj bi morali moliti za to, da bi bili sočutni?

¹⁶ Jehova je edini, ki nas povsem razume. (Preg. 15:11) Zato ga prosi, naj ti pomaga pri drugih videti to, kar vidi on, in razumeti, kako jim lahko kažeš sočutje. Molitev je sestri Anželi pomagala, da je postala bolj sočutna. Z neko sestro v svoji občini je težko shajala. Anžela priznava: »Zelo enostavno bi bilo kritizirati sestro in se prenehati družiti z njo. Vendar sem Jehova prosila, naj mi pomaga, da bom z njo sočutna.« Ali je Jehova odgovoril na Anželino molitev? Anžela nadaljuje: »Skupaj sva šli na oznanjevanje in se zatem dolgo pogovarjali. Sočutno sem ji prisluhnila. Zdaj jo imam še bolj rada in odločena sem, da ji pomagam.«

17. Kaj bi morali biti odločeni delati?

¹⁷ Ne moremo izbirati, kateri bratje in sestre si zaslužijo naše sočutje. Vsi se spoprijemajo s težavami, podobno kot so se Jona, Elija, Hagara in Lot. Velikokrat so za te težave krivi sami. Toda če smo iskreni, smo vsi kdaj sami krivi za svoje težave. Zato je razumno, da Jehova prosimo, da bi znali čutiti z bližnjimi. (1. Pet. 3:8) Ko ubogamo Jehova, krepimo enotnost naše čudovite in raznolike svetovne družine. Bodimo torej pri ravnanju z drugimi odločeni, da jih poslušamo, spoznamo in jim pokažemo sočutje.