1. Ka u hingir u yan ijende a or kôôsôô nena?

SHA gbaaôndo je, ka wea soo u yan ijende a or yô, i gba u u za ikyua a nan. Ka nea nguren lamen imôngo pasen mbamnenge enev kua er i lu ne ken ishima la yô, ne hingir u yan ijende. Nahan kpa hide di sha gbar u yan ijende kôôsôô vea Yesu la yô, ka se tagher a mbamtaver. Ka mbamtaver mba nyi nahana?

2. Ka sea soo u yan ijende a Yesu yô, ka mtaver u nyi ka se hii tagher a mi?

² Mtaver u hiihii u ka se tagher a mi yô, i gbe je kpa se mba a nenge a Yesu ga. Mbakristu kpishi sha ayange a mbaapostoli la kpa tagher a kwagh ne. Nahan kpa, apostoli Peteru kaa ér: “Shin er yange ne nenge a na ma shighe môm ga nahan kpa, a doo ne ishima. Shin er ne lu nengen a na hegen ga nahan kpa, ne na un jighjigh.” (1 Pet. 1:8) Kwagh ne tese ér aluer or nenge a Yesu ga je kpa, nana fatyô u yan ijende a na kôôsôô.

3. Ka sea soo u yan ijende a Yesu yô, ka mtaver u sha uhar u nyi ka se tagher a mi?

³ Mtaver u sha uhar u ka se tagher a mi yô, se fatyô u lamen a Yesu ga. Ka sea eren msen yô, se lamen a Yehova. Er ka se er msen ken iti i Yesu nahan kpa, ka Yesu iyolna se lamen a na ga. Jighilii je yô, Yesu soo ér se eren msen hen a na ga. Er nan a soo ga? Ka sha ci u msen ka gbenda ugen u civir Aôndo, man ka Yehova tseegh i gbe u se civir un ye. (Mat. 4:10) Nahan cii kpa se fatyô u tesen ser Yesu doo se ishima.

4. Ka sea soo u yan ijende a Yesu yô, ka mtaver u sha utar u nyi ka se tagher a mi?

 ⁴ Mtaver u sha utar yô, Yesu ngu sha, nahan se fatyô u za lun vea na imôngo ga. Nahan kpa, se fatyô u henen kwagh u Yesu kpishi a u za lun ikyua a na shio. Se lu nengen sha akaa anyiin a se fatyô u eren sha er se taver ikyaryan yase vea na yô. Kpa hiihii yô, de se time se fa er i hii ve i gbe hange hange u se ya ijende a Yesu kôôsôô yô.

5. Gba hange hange u se ya ijende a Yesu sha ci u nyi? (Nenge ngeren u kiriki u “ Aluer U Ya Ijende a Yesu yô, U Fatyô u Hingir Ijende i Yehova Kpaa” la kua u “ De Soon Yesu i Ganden Ikyaa Inya Ga” la.)

⁵ Saa Yesu una lu ijende yase ve se fatyô u yan ijende a Yehova kôôsôô ye. Er nan i lu nahana? Nenge ase atôakyaa a ahar ne. Hiihii yô, Yesu yange kaa a mbahenen nav ér: “Ter iyol na kpa ne doo un ishima, sha ci u m doo ne ishima.” (Yoh. 16:27) Shi a kaa ér: “Or môm nana gba van hen Ter ga, saa nana kar her a mo.” (Yoh. 14:6) Aluer u soo u yan ikyar a Yehova kpa u venda wer u lu ijende i Yesu i kôôsôô ga yô, a lu inja er u soo u nyôron ken iyou kpa u venda wer u nyôr sha hunda ga nahan. Yesu yange ôr injakwagh za nahala; a kaa ér un ngu “hunda u iyôngo i nyôron her yô.” (Yoh. 10:7) Ityôkyaa i sha uhar yô, Yesu lu a aeren a Ter na gedee, kwagh shi ga. Yange kaa a mbahenen nav ér: “Or u nan nenge a mo yô, nan nenge a Ter kpaa.” (Yoh. 14:9) Gbenda u vesen u se fatyô u fan Yehova yô, ka u henen kwagh u uma u Yesu. Aluer se mba henen kwagh u Yesu yô, una lu hemban doon se ishima. Man er Yesu a lu doon se ishima seer a seer la, kape Yehova kpa una lu hemban doon se ishima je la.

6. Ka ityôkyaa igen i nyi shi i ne ve i gbe hange hange u se ya ijende a Yesu? Ta iwanger.

 ⁶ Saa se ya ijende a Yesu ve a ungwa mbamsen asev ye. Kwagh ne tese ér a gba u se er kwagh a hemba di u eren mbamsen asev “ken iti i Yesu” la. A gba u se fa gbenda u Yehova a eren tom a Yesu u ungwan mbamsen asev la. Yesu yange kaa a mbaapostoli ér: “Nyityôkwagh i ne sen ken iti yam cii, me er.” (Yoh. 14:13) Er i lu Yehova a keghen ato a mbamsen asev shi a eren kwagh sha mi nahan kpa, a na Yesu tahav mbu eren kwagh u un Yehova un soo la. (Mat. 28:18) Nahan cii ve Yehova a ungwa mbamsen asev yô, ngu a nenge aluer se mba dondon kwaghwan u Yesu wa se la yô. Ikyav i tesen yô, Yesu yange kaa ér: “Aluer ne de ior akaabo a ve yô, Ter wen u sha kpa una de ne akaabo. Kpa aluer ne de ior akaabo a ve ga yô, Ter wen u sha di kpaa una de ne akaabo a en ga.” (Mat. 6:14, 15) Kwagh ne tese ér gba hange hange u se eren a ior kundu kundu er Yehova man Yesu kpa ve eren a vese la keng je!

7. Ka unô vea zua a mtsera ken nagh ku ipaan ku Yesu na laa?

⁷ Ka mba ve ye ijende kôôsôô a Yesu la tseegh vea zua a mtsera ken nagh ku ipaan ku yange na la ye. Er nan se fe nahana? Yesu yange kaa wener una ‘na uma na sha ci u azende a na.’ (Yoh. 15:13) Ior mba civir Yehova mba yange ve kpe cii ve Yesu va shin tar la kpa a gba u vea va hen kwagh u Yesu shi una doo ve ishima. A va nder nomso man kasev er Aberaham man Sara man Mose kua Rahabi nahan; shi mbacivir Yehova sha mimi mban je kpa a gba u vea kôr ijende vea Yesu keng ve vea zua a uma u tsôron ye.—Yoh. 17:3; Aer. 24:15; Heb. 11:8-12, 24-26, 31.

8-9. Er i pase ken Yohane 15:4, 5 nahan, aluer se ya ijende vea Yesu yô, kwagh la una wase se u eren nyi, man er nan kwagh ne a lu hange hange?

⁸ Saan se iyol kpishi er se lu eren tom vea Yesu imôngo sha u pasen ior loho u dedoo u Tartor shi tesen ve yô. Shighe u Yesu lu shin tar la, lu ortesen. Shi er yange hide yem Sha la, ngu hemen tom u pasen kwagh shi tesen ior la, sha ci u ngu ityough ki tiônnongo. Ngu nengen a iniôngon you i u lu nôngon wer u wase ior mba u fetyô cii ve va fa un kua Ter na la, shi ngu a iwuese sha iniôngon you la kpaa. Jim je yô, ka sha iwasen i Yehova man Yesu tseegh se kôrcio u eren tom ne ye.—Ôr Yohane 15:4, 5.

⁹ Mkaanem ma Aôndo tese wang je ér saa se hen u soon Yesu shi una za hemen u doon se ishima ve se er kwagh u una na a saan Yehova iyol ye. De se time sha akaa anyiin a se fatyô u eren sha er se hingir azende a Yesu yô.

10. Ka nyi i lu kwagh u hiihii u i gbe u se er sha er se ya ijende a Yesu?

¹⁰ (1) Nôngo fa Yesu. Se fatyô u eren kwagh ne sha u ôron takerada u Mateu man Marku man Luka kua Yohane. Aluer se gbidye kwar sha akaa a yange er Yesu i nger ken Bibilo la yô, una doo se ishima shi se na un icivir sha ci u gbenda u eren kwagh a ior kundu kundu la. Ikyav i tesen yô, shin er yange lu Orvesen u mbahenen nav nahan kpa, eren a ve inja er mba ikpan ga. Yange a pase ve kwagh u un lu henen yô, kua er i lu un ken ishima kpaa. (Yoh. 15:15) Yange kwagh a vihi ve yô, un kpa i vihi un, shi a vaa a ve imôngo kpaa. (Yoh. 11:32-36) Ior mba hendan a na je kpa yange ve fa er hanma or u nan ngohol loho u lu pasen la cii nan lu  ijende na yô. (Mat. 11:19) Aluer se dondo gbenda u Yesu eren kwagh a mbahenen nav la yô, se seer lun a mbagen kôôsôô, shi a hemba saan se iyol kpaa; kwagh la shi una na yô, Yesu una seer doon se ishima shi se hemba nan un icivir cii.

11. Ka nyi i lu kwagh u sha uhar u se er sha er se hingir ijende i Yesu, man er nan kwagh ne a lu hange hange?

¹¹ (2) Dondo gbenda u Yesu henen kwagh shi eren kwagh la. Aluer se mba seer fan gbenda u Yesu henen kwagh la shi se mba kaven un yô, ikyar i se ye vea na la ia hemba taver. (1 Kor. 2:16) Se dondo ikyav i Yesu nena? Nenge ase ikyav i môm. Yesu yange hemban henen sha kwagh u wasen mbagen, lu u eren kwagh u a doo un tseegh ga. (Mat. 20:28; Rom. 15:1-3) Gbenda u Yesu henen kwagh ne na yô, tangen iyol ga shi deen ior kwaghbo. Yange or a ôr kwagh sha a na kpa orti been ishima her ga. (Yoh. 1:46, 47) Shi kôron ior kwar sha akaa a yange ve er shami ga ken ijime la ga. (1 Tim. 1:12-14) Yesu kaa ér: “Ior cii vea fa er ne lu mbahenen av [yô], aluer ne doo ayol a en yô.” (Yoh. 13:35) Doo u u pine iyol you wer, “M ngu dondon ikyav i Yesu la sha u eren hanma kwagh u m fetyô cii sha er me lu ken bem vea anmgbianev av mba nomso man mba kasev kpa?”

12. Ka nyi i lu kwagh u sha utar u se er sha er se hingir ijende i Yesu, man se er kwagh ne nena?

¹² (3) Suen anmgbianev mba Kristu. Ka sea wase anmgbianev mba Yesu mba i shigh ve mkurem la yô, Yesu a nenge ér ka un iyol na je se er kwagh la a na ye. (Mat. 25:34-40) Gbenda u vesen u se tesen ser se mba suen mba i shigh ve mkurem la yô, ka u eren tom u pasen kwagh u Tartor shi geman ior hingir mbahenen u Yesu kaa ér mbadondon un ve eren la sha gbashima. (Mat. 28:19, 20; Aer. 10:42) Anmgbianev mba Kristu kôrcio u eren tom u vesen u pasen kwagh u i lu eren nyian tar sha won cii la sha ci u “iyôngo igen” la ngi wasen ve. (Yoh. 10:16) Aluer u ngu ken iyongo igen la yô, umbur wer hanma shighe u u er tom ne cii u ngu tesen wer anmgbianev mba Kristu doo u ishima shi Yesu iyol na kpa doo u ishima.

13. Se dondo kwaghwan u Yesu u a lu ken Luka 16:9 la nena?

¹³ Shi ka se ya ijende a Yehova man Yesu sha u suen tom u ve lu hemen ne sha inyaregh yasegh. (Ôr Luka 16:9.) Ikyav i tesen yô, se fatyô u eren iyua sha u suen tom u i lu eren tar sha won cii la. Ka i er tom a uiyua mbara u suen tom u kwaghpasen ken ajiir a a lu ica hiinii yô, kua u maan Ayou a Tartor shin Ayou a Mkohol kua ajiir agen shi nengen sha a, kua u wasen ior mba aahe a vihi ve akaa yô. Shi se fatyô u eren iyua sha er tiônnongo wase una zua a inyaregh ki nengen sha Iyou i Tartor yô, shi se fatyô u wasen anmgbian u se fe ser yina nan iyol yô. (Anz. 19:17) Akaa ne cii ka igbenda i se fatyô u suen anmgbianev mba Kristu yô.

14. Er i tese ken Mbaefese 4:15, 16 nahan, ka nyi i lu kwagh u sha unyiin u se er sha er se hingir ijende i Yesu?

¹⁴ (4) Dondon kwagh u nongo u Yehova u kaa ér i er yô. Ka se seer taver ikyar i se ye vea Yesu u a lu ityough ki tiônnongo la sha u eren kwagh ken ijoughave vea mbara mba i ver ve ér ve nengen sha a vese la. (Ôr Mbaefese 4:15, 16.) Ikyav i tesen yô, hegen se mba nôngon ser se eren tom a Ayou a Tartor sha inja. Kwagh ne na yô, i magh atôônanongo agen shi i sôr uharegh mba pasen kwagh kpaa. Kwagh ne wase nongo u Yehova u vihin inyaregh ki i er iyua a mi la sha inja. Nahan kpa gba u anmgbianev mbagen vea hide a nôngo a hoghol a akaa a he ne. Alaghga mbapasenkwagh mba civir Yehova  sha mimi mban tsa ken tiônnongo ve anyom ngee, shi ve kôr ijende a anmgbianev mba nomso man mba kasev mba ker kpaa. Kpa hegen yô, gba u vea mough a yem ken tiônnongo ugen. Yesu ka una nenge mbahenen mba eren kwagh sha mimi mban vea dondon kwagh u i tese ér i er nahan, i doo un kpen kpen je!

15. Ikyaryan yase vea Yesu ia va seer taver ken hemen nena?

¹⁵ Mba i tsegh ve sha icighan jijingi la mba a ishimaverenkeghen i va lun imôngo vea Yesu gbem sha won; vea lu hemen vea na ken Tartor u Aôndo. Vea lu vea Kristu kpôô kpôô, vea lu nengen a na shi lamen a na shi vea lu ijiir i môm vea na. (Yoh. 14:2, 3) Mba ve lu a ishimaverenkeghen i va lun shin tar la kpa, Yesu una tese ve dooshima shi una nenge sha a ve. Shin er vea lu nengen a Yesu ga nahan kpa, ijende i ve ye a na la ia seer taver sha ci u vea lu ember uma ken mlu u dedoo u Yehova man Yesu ve sôr sha ci ve la.—Yes. 9:6, 7.

16. Aluer se ya ikyar a Yesu yô, ka averen a nyi se zua a mi?

¹⁶ Ka sea lumun u lun azende a Yesu yô, se zua a averen kpishi. Ikyav i tesen yô, hegen je kpa ka se nenge er a lu tesen se dooshima shi suen se yô. Se mba a ian i se fatyô u va lun uma gbem sha won yô. Man u hemban cii yô, ijende i se ye vea Yesu la ia na se hingir u yan ikyar i hemban doon cii, ka u lun ijende i Yehova, u a lu Ter u Yesu je la. Sha mimi yô, ian i se lu a mi i lun azende a Yesu ne ka i icivirigh je zua ga!