Tshɔka lɛnɛ ele awui

Tshɔka lo ɛtɛ w'awui

SAWO DIA WEKELO 17

“Dimi lambonyelɛ angɛnyi”

“Dimi lambonyelɛ angɛnyi”

“Dimi lambonyelɛ angɛnyi, nɛ dia akambo tshɛ wakamoke le Papa, dimi lambonyewoyawɔ.”​—JNI. 15:15.

OSAMBO 13 Kristo ekɔ Ɛnyɛlɔ kaso

AWUI WAYƆTƐKƐTAMA *

1. Akokayɛ nsala dia mbɔtɔ lɔngɛnyi l’onto ɔmɔtshi?

MBALA efula, nna dia ntondo diahomba onto ntakola dia monga la diɔtɔnganelo l’onto ɔmɔtshi lambohomana la nde ele, mbetsha wenya kaamɛ la nde. Etena kasawolawɔ ndo kashanawɔ tokanyi, vɔ ndjokomaka angɛnyi. Koko dia monga la diɔtɔnganelo dia ma ma la Yeso, sho mongaka l’ekakatanu efula. Naa ekakatanu ɛmɔtshi l’atei awɔ?

2. Naa okakatanu wa ntondo wele la so?

2 Okakatanu wa ntondo ele, shoamɛ tatɛnaka Yeso. Akristo efula wa lo ntambe ka ntondo waki l’okakatanu akɔ waamɛ. Kaanga mbakidiɔ ngasɔ, ɔpɔstɔlɔ Petero akate ate: “Kaanga mbenyu nyatawɛnaka, nyu mbookaka ngandji. Kaanga mbahanyawɛnyi kakianɛ, nyekɔ la mbetawɔ le nde.” (1 Pe. 1:8) Diakɔ diele, onto kokaka monga ɔngɛnyi wa ma ma wa Yeso kaanga nde atawɛnaka.

3. Naa okakatanu wa hende wele la so?

3 Okakatanu wa hende ele, hatokoke ntɛkɛta la Yeso. Etena kalɔmbaso, sho nɔmbaka Jehowa. Lo mɛtɛ, sho nɔmbaka lo lokombo la Yeso, koko hatɔtɛkɛta la nde mbala kakɔ ɔtɔi. Yeso halange dia sho mbɔɔlɔmba. Lande na? Nɛ dia dɔmbɛlɔ diekɔ etenyi kɛmɔtshi k’ɔtɛmwɛlɔ ndo paka Jehowa oto mbahombaso ntɛmɔla. (Mat. 4:10) Kaanga mbediɔ ngasɔ, sho koka mɛnya Yeso ngandji kawokaso.

4. Naa okakatanu wa sato wele la so, ndo kakɔna kayotɔsɛdingola lo sawo nɛ?

4 Okakatanu wa sato ele, Yeso ekɔ l’olongo, diakɔ diele hatokoke mbetsha wenya kaamɛ la nde lo yoho ya mɛtɛ mɛtɛ. Koko sho koka nyanga dia mbeya akambo efula wendana la Yeso aha la monga suke la nde lo demba. Tayɔsɛdingola awui anɛi wakokaso nsala wayokeketsha diɔtɔnganelo diasaso la nde. Koko ntondotondo, nyɛsɔ tɔsɛdingole lande na kele ekɔ ohomba dia sho monga angɛnyi wa ma ma wa Kristo.

LANDE NA KAHOMBASO MONGA ANGƐNYI WA YESO?

5. Lande na kahombaso monga angɛnyi wa Yeso? (Enda tokombo tele l’ɛtɛ w’awui ɔnɛ: “ Monga la diɔtɔnganelo la Yeso konyaka dia monga la diɔtɔnganelo la Jehowa” ndo “ Onga la kanyi yele la wɛdimo lo dikambo di’ɔkɛndɛ wa Yeso.”)

5 Sho pombaka monga angɛnyi wa Yeso naka sho nangaka monga la diɔtɔnganelo dia dimɛna la Jehowa. Lande na? Nyɛsɔ tɔsɛdingole ɛkɔkɔ ehende eto. Ntondotondo, Yeso akatɛ ambeki ande ate: “Papa ndamɛ nyokaka ngandji dikambo nyu mbokakami ngandji.” (Jni. 16:27) Nde akate nto ate: “Ndooko onto laya le Papa paka lo tshimbo yami.” (Jni. 14:6) Nyanga dia monga ɔngɛnyi wa Jehowa aha la monga ɔngɛnyi wa ma ma wa Yeso ekɔ oko nyanga dia mbɔtɔ lo luudu lɔmɔtshi aha la mbeta oma lo soko. Yeso akakambe l’ɛnyɛlɔ ka ngasɔ etena kakandate lo dikambo diande dia nde ekɔ “soko diahomba ɛkɔkɔ mbɔtɔ.” (Jni. 10:7) Ɔkɔkɔ wa hende ele, Yeso akakɛnɛmɔla waonga wa She lo yoho ya kokele. Nde akatɛ ambeki ande ate: “Onto tshɛ lambɔmɛna ambɛna ndo Papa.” (Jni. 14:9) Diakɔ diele yoho yoleki dimɛna ya sho mbeya Jehowa ele, mbeka awui wendana la Yeso. Naka sho mbeka awui wendana la Yeso, kete ngandji kawokaso kayofula. Ndo naka lɔngɛnyi lasaso la Yeso nkeketala, kete ngandji kokaso She kayofula.

6. Naa ɔkɔkɔ okina watotshutshuya dia monga la diɔtɔnganelo la Yeso? Lembetshiya.

6 Sho pombaka monga la diɔtɔnganelo la Yeso dia alɔmbɛlɔ aso kadimɔma. Dui sɔ nɔmbaka dia sho nsala akambo efula lo dihole dia mbutaka tsho ɔnɛ “lo lokombo la Yeso” lo alɔmbɛlɔ aso. Sho pombaka mbeya woho wakamba Jehowa la Yeso dia nkadimola alɔmbɛlɔ aso. Yeso akatɛ apɔstɔlɔ ate: “Kɛnɛ tshɛ kayonyɔlɔmba lo lokombo lami, dimi layokisala.” (Jni. 14:13) Kaanga mbele Jehowa kele ɔnɛ looka ndo lakadimola alɔmbɛlɔ aso, nde akasha Yeso lowandji la nkotsha tɛdikɔ Tande. (Mat. 28:18) Diakɔ diele, ntondo ka Nzambi nkadimola alɔmbɛlɔ aso, nde mendaka dia kana tekɔ lo nkamba la dako diakasha Yeso. Ɛnyɛlɔ, Yeso akate ate: “Naka nyu dimanyiya anto kɔlɔ yawɔ, kete Shɛnyu lele l’olongo ayonyodimanyiya ndo nyu. Ko naka nyu hanyodimanyiya anto kɔlɔ yawɔ, kete Shɛnyu lele l’olongo hatonyodimanyiya ndo nyu kɔlɔ yanyu.” (Mat. 6:14, 15) Ekɔ mɛtɛ ohomba efula dia sho salɛ anto akina akambo lo yoho yatosalɛ Jehowa nde la Yeso!

7. Waa na wayokondja wahɔ oma l’oshinga w’etshungwelo wa Yeso?

7 Paka wanɛ wele la diɔtɔnganelo dia ma ma la Yeso mbayokondja wahɔ oma lo oshinga w’etshungwelo. Ngande weyaso dui sɔ? Yeso akate dia nde akahombe “nkimɔ lɔsɛnɔ lande dikambo dia angɛnyi ande.” (Jni. 15:13) Anto waki la kɔlamelo wakasɛnaka la ntondo ka Yeso ndja la nkɛtɛ wayeka akambo wendana la nde ndo wayowoka ngandji. Apami la wamato asɔ, ɛnyɛlɔ Abrahama, Sara, Mɔsɛ ndo Rahaba wayolwama, koko kaanga ekambi wa Jehowa waki la kɔlamelo ɛsɔ wayonga l’ohomba wa mbɔtɔ lɔngɛnyi la Yeso dia vɔ nkondja lɔsɛnɔ la pondjo.​—Jni. 17:3; Ets. 24:15; Hɛb. 11:8-12, 24-26, 31.

8-9. Oko wadiɛnya Joani 15:4, 5, monga la diɔtɔnganelo la Yeso tokimanyiyaka dia nsala na, ndo lande na kele dui sɔ diekɔ ohomba?

8 Tekɔ l’ɔngɛnɔngɛnɔ dia nkamba kaamɛ la Yeso l’olimu wa nsambisha ndo wa mbetsha anto lokumu l’ɔlɔlɔ la Diolelo. Etena kaki Yeso la nkɛtɛ, nde aki ombetsha. Ndo ntatɛ lam’akandakalola l’olongo, Yeso ekɔ lo ntetemala nɔmbɔla olimu w’esambishelo ndo wa wetshelo oko wende ɔtɛ w’etshumanelo. Nde mɛnaka ndo mbɔsaka la nɛmɔ welo wadjayɛ dia nkimanyiya anto efula dia mbeeya nde la She. Lo mɛtɛ, sho koka nkotsha olimu ɔsɔ paka l’ekimanyielo ka Jehowa nde la Yeso.​—Adia Joani 15:4, 5.

9 Ɔtɛkɛta wa Nzambi mbutaka hwe dia sho pombaka mboka Yeso ngandji dia sho ngɛnyangɛnya Jehowa. Diakɔ diele, nyɛsɔ tɔsɛdingole akambo anɛi wahombaso nsala dia sho monga angɛnyi wa Yeso.

WOHO WA MBƆTƆ LƆNGƐNYI LA YESO

Wɛ koka monga ɔngɛnyi wa Yeso naka wɛ 1) nyanga dia mbeeya dimɛna, 2) mbokoya ekanelo kande ka yimba ndo yoho yande ya nsala akambo, 3) nsukɛ anango Kristo, ndo 4) nsukɛ tɛdikɔ ta l’etshumanelo (Enda odingɔ 10-14) *

10. Naa dikambo dia ntondo diahombaso nsala dia mbɔtɔ lɔngɛnyi la Yeso?

10 1Toyange dia mbeya Yeso. Sho koka nsala dui sɔ lo mbadiaka abuku wa lo Bible anɛ: Mateo, Makɔ, Luka ndo Joani. Naka sho nkana yimba l’ɛkɔndɔ wa lo Bible wendana la lɔsɛnɔ la Yeso, kete tayolanga Yeso ndo tayowɔlɛmiya l’ɔtɛ wa woho wasalɛnde anto akambo. Ɛnyɛlɔ, kaanga mbakinde Owandji awɔ, nde kɔmbɔsaka ambeki ande oko ɛhɔmbɔ. Koko, nde akakɛnɛmɔlɛ tokanyi ndo nsaki yande y’oma k’ɛse otema. (Jni. 15:15) Yeso akasowe ndo akalele kaamɛ la wɔ. (Jni. 11:32-36) Kaanga atunyi ande waketawɔ dia nde aki ɔngɛnyi wa wanɛ waketawɔka losango lande. (Mat. 11:19) Naka sho mbokoya Yeso lo woho wakandɔsaka ambeki ande, kete diɔtɔnganelo diasaso l’anto akina diayolowana, tayoleka monga l’ɔngɛnɔngɛnɔ ndo l’ɔlɔ, ndo ngandji kokaso Kristo kayofula.

11. Naa dikambo dia hende diahombaso nsala dia monga angɛnyi wa Yeso, ndo lande na kele dui sɔ ohomba?

11 2Tokoya ekanelo ka yimba ka Yeso ndo woho wakandasalaka akambo. Lo yɛdikɔ yayototalekaka mbeya ndo mbokoya ekanelo ka yimba kande, mbayototalekaka monga la diɔtɔnganelo dia ma ma lande. (1 Kɔr. 2:16) Ngande wakokaso mbokoya Yeso? Tɔsɛdingole ɛnyɛlɔ kɛmɔtshi. Yeso akalekaka nkanyiya lo kɛnɛ kendana la nkimanyiya anto akina oleki lo kɛnɛ kendana la ndjangɛnyangɛnya. (Mat. 20:28; Rɔmɔ 15:1-3) Lam’ele nde aki la kanyi shɔ, nde akayahondjaka ndo akadimanyiyanaka. Nde konyangaka esadi l’ɔtɛ wa kɛnɛ kakataka anto lo dikambo diande. (Jni. 1:46, 47) Ndo nde kombetawɔka dia munga kakasale anto ambeta edja efula monga la shɛngiya lo dionga diande otsha le wɔ. (1 Tim. 1:12-14) Yeso akate ate: “Anto tshɛ wayeya dia nyu nyekɔ ambeki ami, naka nyayokana ngandji lam’asanyu.” (Jni. 13:35) Onto l’onto koka ndjambola ɔnɛ: “Onde dimi ndjelaka ɛnyɛlɔ ka Yeso lo nsala dui tshɛ diakokami nsala dia mbidja wɔladi lam’asami l’analengo ndo l’akadiyɛmi?”

12. Naa dikambo dia sato diahombaso nsala dia monga angɛnyi wa Yeso, ndo ngande wakokaso nsala dui sɔ?

12 3Tosuke anango Kristo. Yeso mbɔsaka kɛnɛ kasalaso dikambo di’anango w’akitami oko tekɔ lo mbosalɛ nde. (Mat. 25:34-40) Yoho yoleki dimɛna ya nsukɛ akitami ele lo ndjasha tshɛ l’olimu w’esambishelo ka Diolelo ndo wa mbetɛ anto ambeki wakadjangɛ Yeso ambeki ande dia nsala. (Mat. 28:19, 20; Ets. 10:42) Paka l’ekimanyielo ka “ɛkɔkɔ ekina” mbakoka anango Kristo nkotsha olimu wa woke w’esambishelo wakambema l’andja w’otondo ɛlɔ kɛnɛ. (Jni. 10:16) Naka wɛ ekɔ l’atei w’ɛkɔkɔ ekina, kete etena tshɛ kayashayɛ l’olimu ɔsɔ, wɛ mɛnyaka ngandji kokayɛ akitami ndo kokayɛ Yeso.

13. Ngande wakokaso nkamba la dako dia Yeso diele lo Luka 16:9?

13 Sho ndjalaka nto angɛnyi wa Jehowa nde la Yeso lo nkamba la falanga yaso dia nsukɛ olimu walɔmbɔlawɔ. (Adia Luka 16:9.) Ɛnyɛlɔ, sho koka nkimɔ weshasha dikambo di’olimu wa l’andja w’otondo, ndo vɔ kambaka la weshasha ɛsɔ dia nkimanyiya di’olimu w’esambishelo ka lokumu l’ɔlɔlɔ l’ahole wa ntale salema, dia mbika ndo nɔngɔsɔla mvudu yasukɛ ɔtɛmwɛlɔ wa mɛtɛ, ndo dia nkimanyiya wanɛ wambohomɔ mpokoso k’oma lo diangɔ diakatongama. Sho koka nto nsukɛ etshumanelo kaso la falanga yaso ndo nkimanyiya wanɛ weyaso wele lo dihombo. (Tok. 19:17) Ɔsɔ ekɔ toho takokaso nsukɛ anango Kristo.

14. Oko wadiɛnya Ɛfɛsɔ 4:15, 16, naa dui dia nɛi diahombaso nsala dia monga angɛnyi wa Yeso?

14 4Tosuke tɛdikɔ ta l’etshumanelo k’Akristo. Sho keketshaka diɔtɔnganelo diasaso la Yeso lele ɔtɛ w’etshumanelo etena kakambaso kaamɛ la wanɛ wakandasɔnɛ dia tolamaka. (Adia Ɛfɛsɔ 4:15, 16.) Ɛnyɛlɔ, ɛlɔ kɛnɛ, tekɔ lo nsala la wolo dia nkamba dimɛna la Mbalasa ya Diolelo tshɛ. Diakɔ diele, tshumanelo dimɔtshi diakasanganyema la dikina ndo bɛtshi diawɔ dia nkɛtɛ diakatshikitanyema. Yɛdikɔ shɔ yambokimanyiya efula dia nama falanga yakakimɔma dikambo di’okongamelo wa Jehowa. Koko l’etena kakɔ kaamɛ, apandjudi amɔtshi wakalɔmbama dia ndjaekesanyiya la dui sɔ. Ondo apandjudi wa kɔlamelo asɔ wakakambaka lo etshumanelo kɛmɔtshi l’edja k’ɛnɔnyi efula ndo waki la dimama dia wolo l’anangɛwɔ l’akadiyɛwɔ wa lɛkɔ. Koko kakianɛ, vɔ wambɔlɔmbama dia ntshɔ l’etshumanelo kekina. Yeso ngɛnangɛnaka efula etena kɛnande ambeki wa kɔlamelo asɔ wakamba kaamɛ la yɛdikɔ shɔ!

ANGƐNYI WA YESO PONDJO PONDJO

15. Ngande wayolowana diɔtɔnganelo diele lam’asaso la Yeso lo nshi yayaye?

15 Wanɛ wele akitami wa nyuma k’ekila wekɔ l’elongamelo ka toyala kaamɛ la Yeso pondjo pondjo, lo nkamba oko ekitɔ wa Diolelo dia Nzambi. Vɔ wayoyala mɛtɛ kaamɛ la Kristo, mbuta ate wayowɛna, wayɔtɛkɛtaka la nde, ndo wayetshaka wenya kaamɛ la nde. (Jni. 14:2, 3) Wanɛ wele l’elongamelo ka nsɛna la nkɛtɛ vɔ lawɔ, Yeso ayowaoka ngandji ndo ayowakokɛka. Kaanga mbahawatɛna Yeso, dimama diele lam’asawɔ la nde diayoleka nkeketala nɛ dia vɔ wayokondja lɔsɛnɔ lawalaka Jehowa nde la Yeso.​—Isa. 9:6, 7.

16. Ɛtshɔkɔ akɔna wakondjaso lo mbɔtɔ lɔngɛnyi la Yeso?

16 Etena ketawɔso leeta laki Yeso la monga angɛnyi ande, sho kondjaka ɛtshɔkɔ efula. Ɛnyɛlɔ, nde tokaka ngandji ndo tosukɛka oma ko nshi nyɛ. Sho kondjaka diaaso dia ndjɔsɛna pondjo pondjo. Ndo kɛnɛ koleki ele, diɔtɔnganelo diele lam’asaso la Yeso diayotokonya dia monga la ɛngɔ koleki nɛmɔ, mbuta ate tayonga la diɔtɔnganelo dia ma ma la Jehowa, She Yeso. Ekɔ mɛtɛ diɛsɛ dia woke efula dia mbelamɛ angɛnyi wa Yeso!

OSAMBO 17 “Dimi nangaka”

^ od. 5 Apɔstɔlɔ waketsha ɛnɔnyi ɛmɔtshi kaamɛ la Yeso, vɔ wakasawolaka ndo wakakambaka olimu kaamɛ la nde, ndo vɔ wakayoyala angɛnyi w’eshika. Yeso nangaka dia sho lawɔ ndjala angɛnyi ande, koko tekɔ l’ekakatanu ɛmɔtshi wa nkandola waki ndo la apɔstɔlɔ. Lo sawo nɛ, tayɛna ekakatanu ɛmɔtshi l’atei awɔ ndo diɔ diayotosha alako wendana la woho wakokaso nsɔnga lɔngɛnyi la Yeso ndo ntetemala ndjala angɛnyi ande wa ma ma.

^ od. 55 ELEMBETSHIELO W’OSATO: 1) L’ɔtɛmwɛlɔ wa lo nkumbo, sho koka mbeka akambo wendana la lɔsɛnɔ ndo olimu wa Yeso. 2) L’etshumanelo, sho koka nsala la wolo dia monga la wɔladi lam’asaso l’anangɛso. 3) Lo ndjasha tshɛ l’esambishelo, sho koka nsukɛ anango Kristo. 4) Etena kasanganyema tshumanelo, sho pombaka nsukɛ tɛdikɔ tɔsa dikumanyi.