Ehecha oĩva pype

Ehecha oĩva pype

ARTÍKULO OJESTUDIÁVA 19

¿Máva mávaguipa oiko pe “rréi del nórte” umi ára pahápe?

¿Máva mávaguipa oiko pe “rréi del nórte” umi ára pahápe?

“Umi ára pahápe pe rréi del sur ha pe rréi del nórte ojoatakáta” (DAN. 11:40).

PURAHÉI 150 Eñemoĩ Jehová ykére, haʼe ndesalváta

¿MBAʼE REHEPA ÑAÑEʼẼTA? *

1. ¿Mbaʼéichapa umi profesía oĩva la Bíbliape ñanepytyvõ?

¿MBAʼÉPA oikóta Jehová puévlore koʼẽrõitéma? Ñande ningo ikatu jaikuaa upéva. La Biblia omombeʼu ñandéve umi mbaʼe iñimportánteva oikótava koʼẽrõite, ha ñanderupytýtava káda únope. Por ehémplo, oĩ peteĩ profesía omombeʼúva ñandéve mbaʼépa ojapóta umi goviérno ipoderosovéva oĩva ko yvy ape ári. Ko profesía oĩ hína Daniel kapítulo 11-pe ha omombeʼu ñandéve oĩha mokõi rréi oñemoĩva ojuehe, ha umívape oñehenói pe rréi del nórte ha pe rréi del sur. Heta mbaʼe oĩva ko profesíape oikóma, upévare ikatu jajerovia pe párte ofaltáva gueteri oñekumpli ko profesíagui katuete oñekumplitaha.

2. Ohechaukaháicha Génesis 3:15 ha Apocalipsis 11:7 ha 12:17, ¿mbaʼe rehepa ñanemanduʼa vaʼerã jastudia aja Daniel profesía?

Ñantende hag̃ua pe profesía oĩva Daniel kapítulo 11-pe, tekotevẽ ñanemanduʼa upépe sólamente oñeñeʼẽha umi governánte ha umi goviérno oafektávare Ñandejára puévlope. Jaikuaa ningo ndahetaiha oĩ umi oservíva Ñandejárape ñakomparátaramo entéro umi hénte oĩvare ko múndope. ¿Mbaʼérepa upéicharõ koʼã goviérno oatakáta Ñandejára puévlope? Pórke Satanás ha imúndo ohundiseterei umi oservívape Jehovápe ha Jesúspe (elee Génesis 3:15 ha Apocalipsis 11:7; 12:17). Avei pe profesía oĩva Daniélpe nokontradesíri vaʼerã umi ótro profesía oĩva Ñandejára Ñeʼẽme. Añetehápe ñantende porã hag̃ua Daniel profesía tekotevẽtante voi jahecha umi ótro téxto oĩva la Bíbliape.

3. ¿Mbaʼépa jahecháta ko artíkulope ha pe ótro oúvape?

Upéicharõ koʼág̃a ñaanalisáta Daniel 11:25-39. Jahecháta mávapa rakaʼe pe rréi del nórte ha pe rréi del sur 1870 guive 1991 peve, ha jahecháta avei mbaʼérepa iporã ñakambia ñantende lája peteĩ párte oĩva ko profesíape. Pe ótro artíkulope ñaanalisáta Daniel 11:40–12:1, ha ñantende porãvéta avei ko párte oĩva ko profesíape, oñeʼẽva pe tiémpo ohóvare 1991 guive pe gérra de Armagedón peve. Jastudia aja koʼã mokõi artíkulo iporãta jahecháramo jepi pe rrekuádro “Umi rréi opuʼãva ojuehe umi ára pahápe”. Péro primero tekotevẽ jaikuaa mávapa hína umi mokõi rréi oñeñeʼẽvare ko profesíape.

¿MBAʼÉICHAPA IKATU JAIKUAA MÁVAPA PE RRÉI DEL NÓRTE HA PE RRÉI DEL SUR?

4. ¿Mbaʼépa hína umi mbohapy mbaʼe ñanepytyvõtava jaikuaa hag̃ua mávapa pe rréi del nórte ha pe rréi del sur?

Yma pe título rréi del nórte ojepuru oñeñeʼẽ hag̃ua pe governánte oĩvare nórte gotyo Israélgui, ha pe título rréi del sur oñeñeʼẽ hag̃ua pe governánte oĩvare sur gotyo Israélgui. ¿Mbaʼéichapa jaikuaa upéva? Pórke peteĩ ánhel heʼi vaʼekue Daniélpe: “Che aju amombeʼu hag̃ua ndéve umi mbaʼe oikótava nde puévlore umi ára pahápe” (Dan. 10:14). Pentekostés 33 peve umi israelita haʼe vaʼekue Ñandejára puévlo. Péro upe tiémpo guive Jehová ohechauka porã Jesús disipulokuéra haʼeha ipuévlo. Upéicharõ hetave mbaʼe heʼíva pe profesía oĩva Daniel kapítulo 11-pe oñeʼẽ hína Jesús disipulokuérare ha ndahaʼéi umi israelitakuérare (Hech. 2:1-4; Rom. 9:6-8; Gál. 6:15, 16). Ha ohasávo pe tiémpo, okambia ohóvo mávapa pe rréi del nórte ha mávapa pe rréi del sur. Péro koʼã rréi ojojogua mbohapy mbaʼépe. Primero, koʼã rréi ogoverna umi lugár Ñandejára puévlo oikoha, térã opersegi chupekuéra. Segundo, haʼekuéra ohechauka otrata lájare Ñandejára puévlope ndaijaʼeieteha Ñandejára Jehováre. Ha tercero, umi mokõi rréi opuʼã ojuehe orekosevégui podér.

5. ¿Oĩpa rakaʼe peteĩ rréi del nórte ha peteĩ rréi del sur éntre pe áño 100 ha pe áño 1870? Emyesakã.

Ohasa rire pe áño 100, pe kongregasiónpe heta hetavéma oĩ umi kristiáno guaʼu. Haʼekuéra omboʼe umi rrelihión japu omboʼéva ha oñomi pe añetegua oĩva Ñandejára Ñeʼẽme. Upe tiémpo guive 1870 peve, Ñandejára ndorekói vaʼekue peteĩ organisasión ko yvy ape ári. Umi kristiáno japu okakuaa ñanáicha, ha upévare ndaikatúi ojekuaa mávapa umi kristiáno tee (Mat. 13:36-43). ¿Mbaʼérepa iñimportánte jaikuaa upéva? Pórke upéva ohechauka umi rréi oĩ vaʼekue éntre pe áño 100 ha 1870 ndahaʼeiha pe rréi del nórte ha pe rréi del sur. Upe tiémpope Ñandejára puévlo ndorekói vaʼekue peteĩ organisasión oataka hag̃ua hikuái. * Péro ohasa riremi áño 1870, ikatúma kuri jaikuaa jey mávapa pe rréi del nórte ha pe rréi del sur. ¿Mbaʼéichapa ñande jaikuaa upéva?

6. ¿Mbaʼe tiémpo guivépa Ñandejára puévlo oñepyrũ jey oñeorganisa? Emyesakã.

Áño 1870 guive, Ñandejára puévlo oñepyrũ oreko peteĩ organisasión. Upe áñope, Charles Russell ha iñirũnguéra oñembyaty ostudia hag̃ua la Biblia. Upéicha ermáno Russell ha iñirũnguéragui oiko pe “mensahéro”, ha haʼekuéra oprepara pe tape Jesucristo oñepyrũ mboyve ogoverna yvágape (Mal. 3:1). Upe guive, Ñandejára oreko jeýma peteĩ puévlo oservíva chupe haʼe oipotaháicha. ¿Oĩpa raʼe upérõ peteĩ goviérno imbaretéva ikatúva oataka Ñandejára siervokuérape? Jahechamína mbaʼépa oiko vaʼekue.

¿MÁVAPA PE RRÉI DEL SUR?

7. ¿Mávapa rakaʼe pe rréi del sur 1917 peve?

Áño 1870 rupi, Gran Bretaña ogoverna vaʼekue hetave lugár umi ótro paísgui, ha oreko vaʼekue pe ehérsito tuichavéva ko múndope. Daniel profesíape oñeñeʼẽ peteĩ animál ratĩ michĩvare oitýva mbohapy hatĩme osẽ hag̃ua. Pe animál ratĩ michĩva orrepresenta Gran Bretáñape, ha umi ótro mbohapy hoʼáva orrepresenta Francia, España ha Países Bájospe (Dan. 7:7, 8). Gran Bretaña haʼe vaʼekue pe rréi del sur 1917 peve. Upe tiémpope, Estados Unídosgui oiko pe país irrikovéva ko múndope, ha oñomoirũ Gran Bretaña ndive ombaʼapo hag̃ua oñondive.

8. ¿Mávapa hína pe rréi del sur koʼã ára pahápe?

Pe primera gérra mundiál aja, Estados Unidos ha Gran Bretaña oñomoirũ oñorairõ hag̃ua, ha oiko chuguikuéra peteĩ ehérsito ipoderosoitereíva. Péicha Gran Bretaña ha Estados Unídosgui oiko umi nasión ipoderosovéva ko múndope. Daniel oprofetisa haguéicha, ko rréi ombyaty “peteĩ ehérsito tuichaitereíva ha ipoderósova” (Dan. 11:25). Koʼã ára paha aja, pe rréi del sur haʼe hína Gran Bretaña ha Estados Unidos. * ¿Péro mávaguipa oiko rakaʼe pe rréi del nórte?

¿MÁVAPA HÍNA PE RRÉI DEL NÓRTE?

9. a) ¿Mbaʼe tiémpopepa oaparese jey raʼe pe rréi del nórte? b) ¿Mbaʼéichapa oñekumpli vaʼekue Daniel 11:25?

Áño 1871-pe, un áño Russell ha iñirũnguéra oñembyaty haguépe ostudia hag̃ua la Biblia, oaparese jeýma pe rréi del nórte. Upe áñope Otto von Bismarck rupive Alemániagui oiko peteĩ nasión ipoderosoitereíva. Pe rréi Guillermo Primero de Prúsiagui oiko pe primer emperadór ha omoĩ Bismárckpe omanda hag̃ua entéro mbaʼe oĩvare upe paíspe. * Tiémpo rire, Alemania orekóma ipoguýpe unos kuánto país oĩva Áfricape ha pe Oséano Pacíficope, ha oñepyrũma odesafia Gran Bretáñape ipoderososevégui chugui (elee Daniel 11:25). Alemania ombyaty peteĩ ehérsito tuichaitereíva ha ipoderósova, pe ehérsito de marína haimete voi ipoderóso Gran Bretaña ehérsitoicha. Pe primera gérra mundiálpe Alemania oipuru upe ehérsito kompletoite oñorairõ hag̃ua iñenemigokuéra kóntrape.

10. ¿Mbaʼéichapa oñekumpli raʼe Daniel 11:25b, 26?

10 Daniel oprofetisa vaʼekue avei mbaʼépa oikóta Alemániagui ha pe ehérsito tuichaitéva orekóvagui. Pe profesía heʼi pe rréi del nórte ‘sapyʼaiténte opytataha’. ¿Mbaʼérepa? “Pórke oñeplaneáta mbaʼe vai ikóntrape. Umi hoʼu vaʼekue hendive umi tembiʼu neporãva, haʼekuéra la ohundítava chupe” (Dan. 11:25b, 26a). Daniel tiémpope oĩ vaʼekue umi hoʼúva “umi tembiʼu hepa jepéva oĩva pe rréi rógape”, umíva apytépe oĩ vaʼekue umi ofisiál oservíva “pe rréi renondépe” (Dan. 1:5). ¿Máva rehepa oñeʼẽ hína koʼápe pe profesía? Oñeʼẽ hína umi hénte ipoderósovare oĩ vaʼekue Alemania goviérnope, umíva apytépe umi henerál ha militár ombaʼapóva pe rréi ndive. Koʼã hénte ipoderósova ojapo vaʼekue káusare pe rréi operde ipodér, ha peteĩ goviérno pyahu oñepyrũ Alemániape. * Pe profesía ndahaʼéi heʼínteva hoʼataha pe goviérno, síno omombeʼu avei mbaʼéichapa osẽta pe gérra orekóvape pe rréi del sur ndive. Oñeʼẽvo pe rréi del nórte rehe, pe profesía heʼi: “Pe ijehérsito katu operdéta ha heta oĩta la omanóva” (Dan. 11:26b). Ojeprofetisa haguéicha, pe primera gérra mundiálpe Alemania ehérsito operde ha hetaiterei oĩ la omanóva. Upe tiémpo peve ndoikóiva gueteri peteĩ gérra oĩháme hetaiterei hénte omanóva.

11. ¿Mbaʼépa ojapo raʼe pe rréi del nórte ha pe rréi del sur?

11 Daniel 11:27, 28 omombeʼu mbaʼépa ojapóta pe rréi del nórte ha pe rréi del sur pe primera gérra mundiál mboyve. Upépe heʼi: “Haʼekuéra oguapýta peteĩ mesápe oñemongeta ha ijapúta ojupe”. Heʼi avei pe rréi del nórte ombyatytaha “hetaiterei rrikésa”. Ha peichaite ningo oñekumpli. Alemania ha Gran Bretaña heʼi ojupe oikoseha pyʼaguapýpe, péro ohechauka hikuái ijapuha, pórke 1914-pe oñepyrũ oñorairõ oñondive. Ha 1914-pe g̃uarã Alemániagui oiko pe segundo país irrikovéva ko múndope. Upéi Alemania oñorairõ pe rréi del sur ndive ha operde. Ha péicha oñekumpli heʼíva Daniel 11:29 ha pe primera párte oĩva versíkulo 30-pe.

UMI RRÉI OPUʼÃ ÑANDEJÁRA PUÉVLO KÓNTRAPE

12. ¿Mbaʼépa ojapo vaʼekue pe rréi del nórte ha pe rréi del sur pe primera gérra mundiálpe?

12 Áño 1914 guive, umi mokõi rréi tuichave oñorairõ oñondive ha opuʼã mbareteve Ñandejára puévlo kóntrape. Por ehémplo, pe primera gérra mundiálpe, Alemania ha Gran Bretaña goviérno opersegi vaʼekue Ñandejára siervokuérape ndoporojukaséi haguére gerrahápe. Estados Unidos goviérno katu ogueraha kárselpe umi odirihívape pe predikasión. Péicha ojepersegi haguére chupekuéra, oñekumpli pe profesía oĩva Apocalipsis 11:7-10-pe.

13. ¿Mbaʼépa ojapo raʼe pe rréi del nórte 1933 guive ha pe segunda gérra mundiál aja?

13 Upéi 1933 guive ha koʼýte pe segunda gérra mundiál aja, pe rréi del nórte oataka vaivéntema Ñandejára puévlope. Umi nazi oñepyrũrõ guare omanda Alemániape, Hitler ha iñirũnguéra oproivi Ñandejára puévlo rembiapo. Koʼã enemígo ojuka vaʼekue oiméne 1.500 rupi Jehová siervokuérape ha hetaitereivépe omondo umi kámpo de konsentrasiónpe. Umi mbaʼe oiko vaʼekue Daniel oprofetisáma vaʼekue voi. Haʼe oskrivi vaʼekue: “Umi ijehérsito opuʼãta ha omongyʼáta pe lugár sánto [...]. Ha ikáusare ndojejapomoʼãvéima umi sakrifísio siémpre ojejapóva” (Dan. 11:30b, 31a). Pe rréi del nórte ‘omongyʼa vaʼekue pe lugár sánto’ opersegi mbaretérõ guare umi unhído ha iñirũnguérape. Pe rréi del nórte oproivi avei pe predikasión ha upéicha rupi ‘ndojejapovéima umi sakrifísio siémpre ojejapóva’. Ha hiʼarive Hitler, pe omandáva Alemániape, ohura vaʼekue ohundipaitetaha Ñandejára siervokuéra oĩva Alemániape.

OPUʼÃ PETEĨ RRÉI DEL NÓRTE PYAHU

14. ¿Mávaguipa oiko pe rréi del nórte segunda gérra mundiál rire? Emyesakã.

14 Pe segunda gérra mundiál rire, pe Unión Soviética * oñepyrũ omanda heta lugár oĩ vaʼekuére Alemania poguýpe, ha oiko chugui pe rréi del nórte. Umi nazi ojapo haguéicha, pe Unión Soviética opersegi mbarete vaʼekue avei Ñandejára puévlope, pórke haʼekuéra oipota la hénte iñeʼẽrendu igoviernokuérapente, péro Ñandejára siervokuérape g̃uarã iñimportanteve vaʼekue iñeʼẽrendu ha oadora Ñandejárape.

15. ¿Mbaʼépa ojapo raʼe pe rréi del nórte opa rire pe segunda gérra mundiál?

15 Opa riremi pe segunda gérra mundiál, pe rréi del nórte pyahu haʼéva pe Unión Soviética ha iñirũnguéra, opersegi Ñandejára puévlope. Apocalipsis 12:15-17-pe oñemombeʼu ojepersegitaha Ñandejára puévlope ha oñekompara upéva peteĩ rríore. Ko profesía oñekumpli pe rréi del nórte oproivírõ guare pe predikasión, ha hetaiterei Ñandejára siervokuérape omondo prisionéroramo Sibériape, oiko asy hag̃uáme hikuái. Péicha jahecha koʼã ára paha oñepyrũ guive, pe rréi del nórte amás día opersegi mbareteveha Ñandejára puévlope. Péro ni mbaʼevéicharõ ndaikatúi ojoko pe traváho ojapóva hikuái. *

16. ¿Mbaʼéichapa pe Unión Soviética okumpli heʼíva Daniel 11:37-39-pe?

16 (Elee Daniel 11:37-39). ¿Mbaʼéichapa pe rréi del nórte ohechauka ‘nohenduiha ituakuéra Dióspe’? Pe Unión Soviética ohundipase umi rrelihionkuéra, ha upearã oipeʼase chuguikuéra ipodér. ¿Mbaʼépa ojapo hikuái upearã? Áño 1918-pema voi pe Unión Soviética goviérno onohẽ peteĩ dekréto omoĩva pe váse upéi oñemboʼe hag̃ua umi eskuelakuérape Ñandejára ndoexistiriha. ¿Mbaʼéichapa ko rréi del nórte ‘omombaʼeguasu pe dios ojeadorávape umi lugár isegurohápe’? Pe Unión Soviética ogasta hetaiterei pláta oreko hag̃ua peteĩ ehérsito ha ojapoka hag̃ua hetaiterei árma nukleár ikatu hag̃uáicha ipoderosove. Tiémpo rire, pe rréi del nórte ha pe rréi del sur ombyatýma umi árma ipoderosoitereíva ikatúva ojuka hetaiterei héntepe.

MOKÕI RRÉI OÑOKONTRÁRIOVA OMBAʼAPO OÑONDIVE

17. ¿Mbaʼépa hína “pe mbaʼe ñanembojeguarúva ha oporohundíva”?

17 Pe rréi del nórte ha pe rréi del sur heta tiémporema oñokontrário. Upéicharõ jepe, pe rréi del nórte oapoja pe rréi del súrpe ojapo hag̃ua peteĩ mbaʼe iñimportánteva: Haʼekuéra omoĩ “pe mbaʼe ñanembojeguarúva ha oporohundíva” (Dan. 11:31). “Pe mbaʼe ñanembojeguarúva” ningo haʼe hína pe ONU, térã pe Organización de las Naciones Unidas.

18. ¿Mbaʼérepa ojeʼe pe ONU rehe haʼeha “pe mbaʼe ñanembojeguarúva ha oporohundíva”?

18 Pe ONU rehe ojeʼe haʼeha “pe mbaʼe ñanembojeguarúva” pórke heʼi ikatuha ogueru pyʼaguapy ko múndope, péro upéva Ñandejára Rréino añoite ikatu ogueru. Pe profesía heʼi avei pe mbaʼe ñanembojeguarúva ‘oporohundiha’, pórke pe ONU oataka ha ohundíta entéro umi rrelihión fálsape (ehecha pe rrekuádro “Umi rréi opuʼãva ojuehe umi ára pahápe”).

¿MBAʼÉREPA TEKOTEVẼ JAIKUAA KOʼÃ MBAʼE?

19, 20. a) ¿Mbaʼérepa tekotevẽ jaikuaa koʼã mbaʼe? b) ¿Mbaʼe porandúpa ñambohováita pe artíkulo oúvape?

19 Koʼã mbaʼe tekotevẽ jaikuaa, pórke ohechauka mbaʼéichapa 1870 guive 1991 peve oñekumpli Daniel profesía oñeʼẽva pe rréi del nórte ha pe rréi del sur rehe. Upévare ikatu jajerovia pe párte ofaltáva gueteri oñekumpli ko profesíagui, katuete oñekumplitaha.

20 Áño 1991-pe opa pe Unión Soviética. ¿Mávapa hína upéicharõ koʼág̃arupi pe rréi del nórte? Pe artíkulo oúvape ñambohováita ko porandu.

PURAHÉI 128 Ñaaguantákena ipahaite peve

^ párr. 5 Koʼág̃arupi jahecha umi pruéva ohechaukáva Daniel profesía oñeʼẽva pe “rréi del nórte” ha pe “rréi del sur” rehe, osegiha oñekumpli. ¿Mbaʼérepa ikatu jaʼe upéva? ¿Ha mbaʼérepa tekotevẽ ñantende umi mbaʼe heʼíva ko profesía?

^ párr. 5 Upévare ñande ndajaʼemoʼãvéima pe emperadór rrománo Aureliano, ogoverna vaʼekue éntre umi áño 270 ha 275 d.C. haʼe hague pe rréi del nórte, ha pe rréina Zenobia, ogoverna vaʼekue éntre umi áño 267 ha 272 d.C. haʼe hague pe rréi del sur. Kóva okambia upe osẽ vaʼekue pe lívro Prestemos atención a las profecías de Daniel, kapítulo 13 ha 14-pe.

^ párr. 9 Áño 1890-pe, pe emperadór alemán Guillermo Segundo oovliga Bismárckpe oheja hag̃ua ikárgo.

^ párr. 10 Haʼekuéra ojapo heta mbaʼe upe goviérno pyaʼe hoʼa hag̃ua. Por ehémplo, noipytyvõvéi pe rréipe, omombeʼu ótrope umi informasión sekréta pe gérra rehegua ha oovliga pe rréipe orrenunsia hag̃ua.

^ párr. 14 Pe Unión Soviética haʼe vaʼekue peteĩ império oĩháme heta país oĩva Europa ha Ásiape, ha ikapitál haʼe vaʼekue Moscú.

^ párr. 15 Heʼiháicha Daniel 11:34-pe peteĩ tiémpore pe rréi del nórte ndopersegíri kuri Ñandejára puévlope. Por ehémplo, upéva oiko vaʼekue pe Unión Soviética okúirõ guare 1991-pe.