Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

SEHLOGO SE ITHUTWAGO 19

“Kgoši ya Leboa” Mehleng ya Bofelo

“Kgoši ya Leboa” Mehleng ya Bofelo

“Mehleng ya bofelo kgoši ya borwa e tla kgorometšana le [kgoši ya leboa].”—DAN. 11:40.

KOPELO 150 Tsoma Modimo Gore a go Phološe

SEO RE TLAGO GO ITHUTA SONA *

1. Boporofeta bja Beibele bo re thuša go tseba’ng?

GO TLO direga’ng ka batho ba Jehofa kgauswinyane? Ga se ra swanela go phopholetša, karabo e gona. Beibele e re botša ka dilo tše dikgolo tšeo di tlago go re diragalela kgauswinyane. Ka Beibeleng go na le boporofeta bjo bo re botšago gore mebušo e megolo ya lefase e tlo dira eng kgauswinyane. Boporofeta bjo bo ngwadilwe go Daniele kgaolo 11. Boporofeta bjoo bo re botša ka dikgoši tše pedi tšeo di lwago. Dikgoši tšeo ke kgoši ya leboa le kgoši ya borwa. Karolo e kgolo ya boporofeta bjoo e šetše e phethagetše. Ka gona, ga re belaele gore karolo yeo e šetšego, le yona e tlo phethagala.

2. Go ya ka Genesi 3:15; Kutollo 11:7 le 12:17, ke dilo dife tšeo re swanetšego go di gopola ge re dutše re ithuta ka boporofeta bja Daniele?

2 E le gore re kwešiše boporofeta bjo bo lego go Daniele kgaolo 11 gabotse, re swanetše go gopola gore boporofeta bjo bo bolela feela ka mebušo yeo e kilego ya hlasela batho ba Modimo. Bahlanka ba Jehofa ke ba sego kae feela ge ba bapetšwa le batho ka moka mo lefaseng. Bjale ke ka baka la’ng mebušo ye e hlasela batho ba Jehofa? Ka gobane Sathane le batho ba gagwe ba na le morero o tee, e lego go fediša batho bao ba hlankelago Jehofa le go thekga Jesu. (Bala Genesi 3:15; Kutollo 11:7; 12:17.) Taba e nngwe yeo re swanetšego go e gopola ke gore, boporofeta bjo bo lego go Daniele bo swanetše go dumelelana le diporofeto tše dingwe tšeo di lego ka Beibeleng. E bile, e le gore re kwešiše boporofeta bjo bja Daniele kudu, re swanetše go bo bapetša le Mangwalo a mangwe.

3. Re tlo ithuta’ng sehlogong se le sa go latela?

3 Re tlo bolela ka boporofeta bjo bo lego go Daniele 11:25-39. Re tlo ithuta gore kgoši ya leboa le kgoši ya borwa e be e le bomang ga e sa le go tloga ka 1870 go fihla ka 1991, e bile re tlo kwa le gore ke ka baka la eng re swanetše go kaonefatša tsela yeo re kwešišago boporofeta bjo. Sehlogong se se latelago re tlo bolela ka karolo ya boporofeta bjo yeo e lego go Daniele 11:40–12:1, e bile re tlo bona kamoo karolo yeo ya boporofeta e re thušago go kwešiša gabotse ditiragalo tša go tloga ngwageng wa 1991 go fihla ntweng ya Haramagedone. Ge re dutše re ithuta dihlogo tše tše pedi, hle lebelela tšhate yeo e rego, “Dikgoši Tšeo di Lwago Mehleng ya Bofelo.” Eupša a re thomeng pele ka go tseba gore dikgoši tše tše pedi ke bomang.

RE KA TSEBA BJANG KGOŠI YA LEBOA LE KGOŠI YA BORWA?

4. Ke dilo dife tše tharo tšeo di ka re thušago go tseba kgoši ya leboa le kgoši ya borwa?

4 Mathomong ge go bolelwa ka “kgoši ya leboa” go be go šupša go kgoši yeo e bego e buša karolong ya ka leboa nageng ya Isiraele. Ke moka ge go bolelwa ka “kgoši ya borwa” go be go šupša go kgoši yeo e bego e buša karolong ya ka borwa ya nageng ya Isiraele. Ke ka baka la’ng re re’alo? Ekwa seo morongwa yo a ilego a tlišetša Daniele molaetša a ilego a se bolela. O ile a re: “Bjale ke tlile go go lemoša seo se tlago go wela batho ba geno mehleng ya bofelo.” (Dan. 10:14) Pele ga Pentekoste ya 33 C.E., setšhaba sa Isiraele e be e le batho ba Modimo. Eupša ka morago ga Pentekoste ya 33 C.E., Jehofa o ile a dira gore go bonagale gore o kgethile barutiwa ba botegago ba Jesu gore e be batho ba gagwe. Ka gona, re ka phetha ka gore karolo e kgolo ya boporofeta bjo bo lego go Daniele kgaolo 11 ga e bolele ka setšhaba sa Isiraele, eupša e bolela ka barutiwa ba Jesu Kriste. (Dit. 2:1-4; Baroma 9:6-8; Bagal. 6:15, 16) Le gona, kgoši ya leboa le kgoši ya borwa di be di dutše di fetoga ge mengwaga e dutše e eya. Eupša go na le dilo tše dingwe tšeo di sa kago tša fetoga ka dikgoši tše. Dilo tšeo ke dife? Sa pele, dikgoši tšeo di bušitše moo batho ba bantši ba Modimo ba bego ba le gona goba di kile tša ba hlasela. Sa bobedi, tsela yeo di ilego tša swara batho ba Modimo, e be e bontšha gore di hloile Modimo wa therešo, e lego Jehofa. Sa boraro, dikgoši tše ka botšona di be di bakišana go buša.

5. Na go be go na le kgoši ya leboa le kgoši ya borwa magareng ga ngwaga wa 100 le wa 1870? Hlalosa.

5 Nakong e itšego ka morago ga ngwaga wa 100, ka phuthegong go ile gwa tla Bakriste ba maaka bao ba ilego ba tliša dithuto tša maaka ba ba ba fihla therešo yeo e lego ka Lentšung la Modimo. Go tloga ka nako yeo go fihla mengwageng ya bo-1800, go be go se na mokgatlo wa Jehofa mo lefaseng. Bakriste ba maaka ba ile ba oketšega ka lebelo go swana le mefoka gomme seo sa dira gore go se sa ba bonolo go tseba Bakriste ba therešo. (Mat. 13:36-43) Ke ka baka la’ng go le bohlokwa gore re tsebe taba ye? Ka gobane e re thuša go bona gore go tloga ka ngwaga wa 100 go fihla ka ngwaga wa 1870, go be go se na mebušo yeo e bego e ka emela kgoši ya leboa le ya borwa. Ke ka baka la’ng re re’alo? Ka gobane mengwageng yeo, go be go se na mokgatlo wo o rulagantšwego wa Modimo woo dikgoši tšeo di bego di ka o hlasela. * Eupša ka morago ga ngwaga wa 1870, re be re ka letela gore kgoši ya leboa le kgoši ya borwa di tšwelele gape? Re tseba seo bjang?

6. Batho ba Modimo ba ile ba thoma go ba mokgatlo o rulagantšwego neng? Hlalosa.

6 Go thoma ka 1870, batho ba Modimo ba ile ba thoma go ba mokgatlo o rulagantšwego. Ka wona ngwaga woo Charles Taze Russell le bagwera ba gagwe ba ile ba thoma go ithuta Beibele mmogo. Ngwanabo rena Russell le bagwera bao ba gagwe ba ile ba itlhatsela e le motseta ‘yo a kgorilego tsela’ pele Mmušo wa Mesia o ka hlomiwa. (Mal. 3:1) Ka nako yeo Modimo o be a boetše a na le mokgatlo wo o rulagantšwego mo lefaseng! Na ka nako yeo go be go na le mebušo e megolo ya lefase yeo e kilego ya hlasela batho ba Modimo? A re kweng.

LEHONO KGOŠI YA BORWA KE MANG?

7. Kgoši ya borwa e be e le mang go ba go fihla ge Ntwa ya Pele ya Lefase e šetše e thomile?

7 Ka 1870, Brithania e be e buša dinaga tše dintši go feta naga le ge e le efe e bile e be e na le mašole a matla. Boporofeta bja Daniele bo bolela ka lenaka le lenyenyane leo le ilego la fenya manaka a mangwe a mararo. Lenaka leo le lenyenyane le emela Brithania, gomme manaka ale a mangwe a emela France, Spain le Netherlands. (Dan. 7:7, 8) Ke moka Brithania e ile ya ba kgoši ya borwa go ba go fihla ge Ntwa ya Pele ya Lefase e šetše e thomile. Ka nako yeo, Amerika e be e le naga ya go huma go feta dinaga ka moka gomme e ile ya thoma go dirišana le Brithania.

8. Kgoši ya borwa e be e dutše e le mang mehleng ya bofelo?

8 Nakong ya Ntwa ya Pele ya Lefase, Brithania le Amerika di ile tša thekgana ntweng. Ka nako yeo, Brithania le Amerika di ile tša dirišana go hloma mmušo o mofsa wa Maisemane le Maamerika gomme mmušo woo o ile wa ba mmušo o mogolo lefaseng ka moka. Bjale ka ge Daniele a porofetile, kgoši ye ya borwa e be e na le “madira a mantši kudu le a matla.” (Dan. 11:25) Ga e sa le mehla ya bofelo e thoma, kgoši ya borwa e be e dutše e le Mmušo wa Maisemane le Maamerika. * Bjale, kgoši ya leboa yona e ile ya ba mang?

KGOŠI YA LEBOA E TŠWELELA GAPE

9. Kgoši ya leboa e ile ya tšwelela gape neng, gona Daniele 11:25 e ile ya phethagala bjang?

9 Ka 1871, e lego ka morago ga ngwaga ngwanabo rena Russell le bagwera ba gagwe ba thomile go ithuta Beibele e le sehlopha, kgoši ya leboa e ile ya tšwelela gape. Ka ngwaga woo, Otto von Bismarck o ile a kopanya dinaga tše mmalwa gomme tša fetoga naga e tee e matla yeo e ilego ya bitšwa Jeremane. Wilhelm wa Pele e bile kgoši ya pele ya naga yeo e mpsha gomme o ile a kgetha Bismarck gore e be moetapele wa mmušo wa naga yeo. * Ge nako e dutše e eya, Jeremane e ile ya laola dinaga tše itšego tša Afrika le tšeo di lego tikologong ya Lewatle la Pacific, gomme e ile ya lwela gore e be matla go feta Mmušo wa Brithania. (Bala Daniele 11:25.) Jeremane e ile ya ba le mašole ao e nyakilego go ba a matla go swana le a Brithania. Ntweng ya Pele ya Lefase, Jeremane e ile ya šomiša mašole ao go lwa le manaba a yona.

10. Lengwalo la Daniele 11:25b, 26 le ile la phethagala bjang?

10 Daniele o ile a porofeta gore go tlo direga eng ka Mmušo o Mogolo wa Jeremane le mašole a wona. Boporofeta bjoo bja Daniele bo be bo re kgoši ya leboa e “ka se eme.” Ka baka la’ng? ‘Ka gobane ba be ba tla mo logela maano gomme bao ba bego ba eja dijo tša gagwe tša matsaka ba be ba tla mo pšhatlaganya.’ (Dan. 11:25b, 26a) Mehleng ya Daniele, batho bao ba bego ba eja “dijo tša kgoši tša matsaka” e be e le bao ba bego ba “ema pele ga [kgoši].” (Dan. 1:5) Boporofeta bjo bo be bo bolela ka mang? Bo be bo bolela ka batho bao ba bego ba na le maemo a godimo Mmušong wa Jeremane, ba bjalo ka balaodi ba mašole, mašole gotee le batho bohle bao ba bego ba šomišana kgauswi le kgoši. Ka baka la dilo tšeo batho bao ba maemo ba ilego ba di dira, kgoši e ile ya loba matla a go buša gomme kua Jeremane go ile gwa buša mmušo o mofsa. * Boporofeta bjoo bo ile bja bolela le gore go be go tlo direga eng ka ntwa ya kgoši ya leboa le kgoši ya borwa. Boporofeta bjoo ge bo bolela ka kgoši ya leboa, bo ile bja re: “Ge e le madira a gagwe a tla gogolwa, gomme ba bantši ba tla wišetšwa fase ka go bolawa ka sehlogo.” (Dan. 11:26b) Boporofeta bjoo bo ile bja phethagala ka gore nakong ya Ntwa ya Pele ya Lefase, mašole a Jeremane a ile a fenywa gomme batho ba bantši ba bolawa. E be e le la mathomo go e ba le ntwa ya go bolaya batho ba bantši ka tsela yeo.

11. Kgoši ya leboa le kgoši ya borwa di ile tša dira’ng?

11 Daniele 11:27, 28 e ile ya hlalosa dilo tšeo di bego di tla direga pele ga Ntwa ya Pele ya Lefase. E itše kgoši ya leboa le kgoši ya borwa di tla “bolela maaka di dutše gotee tafoleng.” E ile ya bolela le gore kgoši ya leboa e be e tla ba le “dithoto tše dintši.” Seo se ile sa direga. Jeremane le Brithania di ile tša botšana gore di nyaka khutšo, eupša ge di be di thoma go lwa ka 1914, go ile gwa bonagala gore di be di botšane maaka. Ka 1914, Jeremane e be e le naga ya bobedi ya go huma lefaseng ka moka. Ke moka Jeremane e ile ya lwa le kgoši ya borwa eupša e ile ya fenywa gomme go ile gwa phethagala Daniele 11:29 le karolo ya pele ya temana 30.

DIKGOŠI TŠE PEDI DI LWA LE BATHO BA MODIMO

12. Ntweng ya Pele ya Lefase, kgoši ya leboa le kgoši ya borwa di ile tša dira’ng?

12 Go tloga ka 1914 kgoši ya leboa le kgoši ya borwa di ile tša lwantšhana le go feta le go hlasela batho ba Modimo kudu. Ka mohlala, Ntweng ya Pele ya Lefase, Mmušo wa Jeremane le wa Brithania e ile ya tlaiša batho ba Modimo bao ba bego ba gana go ya ntweng. Mmušo wa Amerika wona, o ile wa golega bana babo rena bao ba bego ba etelela pele ka mokgatlong. Tše ka moka di ile tša phethagatša boporofeta bjo bo lego go Kutollo 11:7-10.

13. Ka morago ga 1930 le nakong ya Ntwa ya Bobedi ya Lefase, kgoši ya leboa e ile ya dira’ng?

13 Ka morago ga 1930 le nakong ya Ntwa ya Bobedi ya Lefase, kgoši ya leboa e ile ya hlasela batho ba Modimo ga sehlogo. Ge Mmušo wa Manazi o thoma go buša Jeremane, Hitler le batho bao ba mo thekgago ba ile ba thibela modiro wa Dihlatse tša Jehofa. Kgoši ya leboa e ile ya bolaya Dihlatse tša Jehofa tše e ka bago 1 500 gomme ya iša ba dikete dikampeng tša tlaišo. Dilo tše ka moka di be di porofetilwe ke Daniele. Kgoši ya leboa e ile ya thibela modiro wa go bolela ditaba tše dibotse. Ka go dira bjalo e ile ya “goboša sekgethwa” le go “tloša sebego sa ka mehla.” (Dan. 11:30b, 31a) Moetapele wa Jeremane e lego Hitler, o ile a tshepiša le gore o tlo bolaya Dihlatse tša Jehofa ka moka kua Jeremane.

KGOŠI E MPSHA YA LEBOA E A TŠWELELA

14. Ka morago ga Ntwa ya Bobedi ya Lefase, kgoši ya leboa e ile ya ba mang? Hlalosa.

14 Ka morago ga Ntwa ya Bobedi ya Lefase, Soviet Union e ile ya ba kgoši ya leboa. E ile ya buša dinaga tše dintši tšeo Jeremane e bego e di buša. Soviet Union e be e le sehlogo go swana le Mmušo wa Manazi ka gore le yona e ile ya hlasela batho bao ba bego ba hlankela Jehofa.

15. Kgoši ya leboa e ile a dira’ng ka morago ga Ntwa ya Bobedi ya Lefase?

15 Kgoši e mpsha ya leboa, e lego Soviet Union, le dinaga tšeo di e thekgago, di ile tša hlasela batho ba Modimo ka morago ga Ntwa ya Bobedi ya Lefase. Kutollo 12:15-17 e swantšhitše tlaišo yeo le noka. Kgoši yeo e mpsha ya leboa e ile ya phethagatša boporofeta bjo bo lego go Kutollo. Bjang? Ka go thibela modiro wa go bolela ditaba tše dibotse le ka go iša Dihlatse tša Jehofa tše dintši kampeng ya tlaišo kua Siberia. Ga e sa le mehla ya bofelo e thoma, kgoši ya leboa e tšwetše pele ka go tlaiša batho ba Modimo le go feta, eupša e paletšwe go ba tlogediša go hlankela Jehofa. *

16. Soviet Union e phethagaditše bjang boporofeta bjo bo lego go Daniele 11:37-39?

16 Bala Daniele 11:37-39. Kgoši ya leboa e ile ya phethagatša boporofeta bjo ka gore e ile ya ‘se šetše Modimo wa botatago yona.’ E dirile seo bjang? Soviet Union e be e nyaka go fediša dikereke. E le gore Soviet Union e kgone go dira seo, mathomong a bo-1918, e ile ya dira diphetho tšeo di ilego tša feleletša ka gore dikolong bana ba rutwe gore Modimo ga a gona. Bjale kgoši ye ya leboa e ile ya “nea modimo wa dibo letago bjang”? Soviet Union e ile ya diriša tšhelete e ntši kudu gore e be le mašole a matla, ya dira le dipomo tše dintši tša nuclear. Kgoši ya leboa le kgoši ya borwa di ile tša feleletša di na le dibetša tše matla go bolaya batho ba bantši.

DIKGOŠI TŠE PEDI TŠA MANABA DI ŠOMA GOTEE

17. “Makgapha ao a bakago tšhwalalanyo” ke’ng?

17 Kgoši ya leboa le kgoši ya borwa di šomile gotee go dira selo setee se bohlokwa. Di ile tša “bea makgapha ao a bakago tšhwalalanyo” sekgethweng. (Dan. 11:31) “Makgapha ao a bakago tšhwalalanyo” ke Ditšhaba tše Kopanego.

18. Ke ka baka la’ng Ditšhaba tše Kopanego di bitšwa “makgapha ao a bakago tšhwalalanyo”?

18 Mokgatlo wa Ditšhaba tše Kopanego o bitšwa “makgapha ao a bakago tšhwalalanyo” ka gobane o bolela gore wona o tla dira gore mo lefaseng go be le khutšo mola khutšo e tlo tlišwa ke Mmušo wa Modimo feela. Le gona ke ka baka la’ng boporofeta bo re makgapha a “[baka] tšhwalalanyo?” Ka gobane Ditšhaba tše Kopanego di tlo hlasela le go fediša dikereke.—Bona tšhate yeo e rego “Dikgoši Tšeo di Lwago Mehleng ya Bofelo.”

KE KA BAKA LA ENG RE SWANETŠE GO TSEBA KA BOPOROFETA BJA DANIELE?

19-20. (a) Ke ka baka la’ng re swanetše go tseba ka boporofeta bja dikgoši tše? (b) Re tlo araba potšišo efe sehlogong se se latelago?

19 Re swanetše go tseba ka boporofeta bjo ka gobane ga e sa le go tloga ka 1870 go fihla ka 1991, boporofeta bja Daniele bja mabapi le kgoši ya leboa le kgoši ya borwa bo šetše bo phethagetše. Ka gona ga re belaele gore karolo yeo e šetšego ya boporofeta bjo, le yona e tlo phethega.

20 Ka 1991, Soviet Union e ile ya wa. Bjale kgoši ya leboa ke mang lehono? Re tlo araba potšišo yeo sehlogong se se latelago.

KOPELO 128 Go Kgotlelela go Fihla Bofelong

^ ser. 5 Re a tseba gore boporofeta bja Daniele bja mabapi le “kgoši ya leboa” le “kgoši ya borwa” bo sa tšwela pele bo phethagala. Re tseba seo bjang? Le gona, ke ka baka la’ng re swanetše go kwešiša boporofeta bjo gabotse?

^ ser. 5 Re ka se sa bolela gore Mmuši wa Moroma e lego Aurelian (yo a bušitšego mengwageng ya bo-270 go ya go 275 C.E.) e be e le “kgoši ya leboa” goba gore Kgošigadi Zenobia (yo a bušitšego mengwageng ya bo-267 go ya go 272 C.E.) e be e le “kgoši ya borwa” ka gobane nako ye dikgoši tše di be di buša, go be go se na mokgatlo wo o rulagantšwego wa Modimo. Kwešišo ye yeo e kaonefaditšwego e fetoša seo re ilego ra se bolela go kgaolo 13 le 14 ka pukung ya “Ela Hloko Boporofeta bja Daniele.

^ ser. 9 Ka 1890, Kgoši Wilhelm wa Bobedi o ile a tšeela Bismarck matla a go buša.

^ ser. 10 Batho ba maemo Mmušong wa Jeremane ba ile ba dira dilo tše dintši tša go dira gore mmušo o we ka pela. Ka mohlala, ba ile ba se sa thuša kgoši, ba botša batho ba bangwe diphiri tša naga mabapi le ntwa gomme ba gapeletša le kgoši gore e tlogele go buša.

^ ser. 15 Ka ge Daniele 11:34 e boletše, ka nako e itšego e kopana, kgoši ya leboa e ile ya tlogela go tlaiša Bakriste. Ka mohlala, se se diragetše ge Mmušo wa Soviet Union o be o ewa ka 1991.