1. So džanaja taro bibliska proroštvija?

SO KA slučinel pe e Jehovaskere narodoja panda hari? Šaj lokhe te otkrina o odgovor. O bibliska proroštvija tane sar pendžerka kolatar so šaj te dikha nesave but važna bukja kola so ka vlijajnen upro sarinende. Jekh taro adala proroštvija pomožinela amenge te haljova so ka keren nesave taro najmokjna vlade ki Phuv. Akava proroštvo tano pišimo ko 11 poglavje taro lil Daniel. Ki leste kerela pe lafi bašo duj carija so protivinena pe jekh jekheske, hem bašo adala carija vakerela pe kaj tane severno hem južno cari. Adaleske so pobaro delo taro adava proroštvo više ispolningja pe, šaj te ova sigurna kaj ka ispolninel pe o javer da delo.

2. Sar so dikhaja tari 1. Mojseeva 3:15 hem taro Otkrovenie 11:7 hem 12:17, kola važna bukja valjani te oven amen ki godi keda proučinaja e Danieleskoro proroštvo?

² Te šaj te haljova o proroštvo soj pišimo ko 11 poglavje taro lil Daniel, valjani te ovel amen ki godi kaj kerela lafi samo bašo vladetelija ili vlade kolen so sine len direktno vlijanie upro e Devleskoro narodo. Iako e Devleskoro narodo tano but hari keda ka sporedinel pe sa e narodoncar ko sveto, ola but puti tane napadime taro adala vlade. Soske? Adaleske so i glavno cel e Satanaskiri hem celo leskere svetoskiri tani te uništinen okolen so služinena e Jehovaske hem e Isuseske. (Čitin 1. Mojseeva 3:15 hem Otkrovenie 11:7; 12:17.) Isto agjaar, o proroštvo taro Daniel mora te odgovorinel e javere proroštvoncar  taro e Devleskoro Lafi. Ustvari, šaj točno te haljova adava so ov prorokujngja samo ako sporedinaja le javere stihoncar tari Biblija.

3. Bašo so ka kera lafi ki akaja hem ki sledno statija?

³ Akana ka kera lafi bašo Daniel 11:25-39. Ka dikha koj sine o severno hem o južno cari taro 1870 dži ko 1991 berš, hem ka dikha soske valjani te kera promene ko amaro haljojbe ko akava delo taro proroštvo. Ki sledno statija ka kera lafi bašo Daniel 11:40 — 12:1, hem potočno ka objasnina so sikavena adala stihija bašo periodi taro 1991 berš dži ki vojna Armagedon. Džikote proučinea akala duj statie, ka ovel šukar te dikhe i tabela „O protivnička carija ko vreme e krajoskoro“. Ama najangle te dikha sar šaj te pendžara koj tane adala duj carija taro akava proroštvo.

4. Kola trin bukja pomožinena amenge te džana koj tane o severno hem o južno cari?

⁴ Ko početok, e anavencar severno hem južno cari mislinela pe sine ko politička sile kola so vladinena sine ko teritorie soj severno hem južno taro Izrael. Kotar džanaja adava? Primetin so vakergja o angeli e Danieleske: „Aljum te šaj te haljove so ka slučinel pe tle narodoske“ (Dan. 10:14). Dži ki Pedesetnica 33 berš a.e., i nacija Izrael sine e Devleskoro narodo. Ama, ottegani o Jehova jasno sikavgja kaj leskoro narodo tane e Isuseskere verna učenikija. Adaleske, pobaro delo taro proroštvo soj pišimo ko 11 poglavje taro lil Daniel, na mislinela pe ki izraelsko nacija nego ko e Hristoseskere sledbenikija (Dela 2:1-4; Rim. 9:6-8; Gal. 6:15, 16). Različna vladetelija ili carstvija sine o severno hem o južno cari ko različna periodija. Sepak, sa adale vladetelen sine len nešto zaedničko. Prvo, sine len silno vlijanie upro e Devleskere sluge. Javere lafencar, ili vladinena sine ko teritorie kote so sine but Devleskere sluge ili progoninena sine e Devleskere narodo. Dujto, adalea sar ponašinena pe sine e Devleskere narodoja sikavgje kaj mrzinena e čačutne Devle, e Jehova. Hem trito, solduj carija borinena pe sine maškar peste baši vlast.

5. Dali sine severno hem južno cari taro dujto veko a.e. dži ko krajo taro 19 veko? Objasnin.

⁵ Ko dujto veko a.e., ko čačutno hristijansko sobranie počmingje te khuven sa poviše hovavne hristijanja. Ola sikavena sine hovavne idee hem garavena sine o čačipa taro e Devleskoro Lafi. Taro adava vreme pa sa dži ko krajo taro 19 veko, e Devle na sine le pli organizacija ki Phuv. O hovavne hristijanja barile sar divo čar hem adaleske sine but pharo te džanel pe kola sine o čačutne hristijanja (Mat. 13:36-43). Soske tano važno te džana akava? Adaleske so adava sikavela kaj o severno hem o južno cari našti te oven carija ili vlade kola so sine ki vlast taro dujto veko a.e. dži ki dujto polovina taro 19 veko. Ko adava periodi na sine organizirimi grupa taro Devleskere sluge kolen so šaj sine te napadinen. * Ama, ko krajo taro 19 veko, o severno hem o južno cari palem pojavingje pe. Kotar džanaja adava?

6. Keda počmingje e Devleskere sluge palem te organizirinen pe sar grupa? Objasnin.

 ⁶ Taro 1870 berš, e Devleskere sluge palem počmingje te organizirinen pe sar grupa. Baš ko adava berš, o Čarls Rasel hem leskere sorabotnikija kergje jekh grupa bašo proučibe i Biblija. O phral o Rasel hem leskere paše sorabotnikija sine o prorokujmo glasniko kova so „čistingja o drumo“ angleder te počminel te vladinel o mesijansko Carstvo (Mal. 3:1). Palem sine organizirimi grupa koja so služinela e Jehovaske ko ispravno način! Dali ko adava vreme sine svetska sile ki Phuv kolen so šaj sine te ovel len silno vlijanie upro leskere sluge? Te dikha.

7. Koj sine o južno cari skoro dži ko krajo tari Prvo svetsko vojna?

⁷ Dži ko 1870 berš, i Britanija uli najbari imperija ki Phuv, hem sine i najmokjno voeno sila. E Danieleskoro proroštvo kerela lafi baši jekh tikni šing koja so pobedingja javere trine šingen. Adaja tikni šing pretstavinela e Britanija, a o javera trin šinga pretstavinena e Francija, e Španija hem e Holandija (Dan. 7:7, 8). Skoro dži ko krajo tari Prvo svetsko vojna, i Britanija sine o južno cari. Ko adava isto vreme, o Soedineta Amerikanska Države ule i najbarvali phuv ko sveto hem počmingje paše te sorabotinen e Britanijaja.

8. Koj sine celo vreme o južno cari džikote trajnena o posledna dive?

⁸ Džikote trajnela sine i Prvo svetsko vojna, o SAD hem i Britanija kergje voeno sojuz hem ule but mokjna. Ko adava vreme, i Britanija hem o Soedineta Države — kola so angleder sine britansko kolonija  — ule i anglo-amerikansko svetsko sila. Sar so prorokujngja o Daniel, akava „cari“ khedingja „posebno bari hem mokjno vojska“ (Dan. 11:25). Džikote trajnena o posledna dive, i anglo-amerikansko svetsko sila celo vreme tani o južno cari. * Ama, koj sine o severno cari?

9. Keda palem pojavingja pe o severno cari, hem sar ispolningja pe o Daniel 11:25?

⁹ Ko 1871 berš, jekh berš otkeda o Rasel hem leskere sorabotnikija kergje pli grupa bašo proučibe i Biblija, palem pojavingja pe o severno cari. Adava berš, o Oto fon Bizmark spojngja nekobor teritorie hem agjaar ulo o Germansko Carstvo. O Prusko cari Vilhelm I ulo o prvo cari, hem ov biringja o Bizmark te vodinel adaja vlada. * Sar so nakhena sine o berša, i Germanija uli kolonijalno sila. Oj vladinela sine ko nesave phuvja ki Afrika hem ko nesave ostrovija ko Tihi Okean, hem probinela sine te ovel pomokjno tari Britanija. (Čitin Daniel 11:25.) E Germansko Carstvo sine le but bari vojska hem mornarica mokjno skoro sar i Britansko. Ki Prvo svetsko vojna, i Germanija koristingja adaja voeno sila te borinel pe protiv ple dušmanja.

10. Sar ispolningja pe o Daniel 11:25b, 26?

¹⁰ O Daniel isto agjaar prorokujngja so ka slučinel pe e Germansko Carstvoja hem leskere vojskaja. O proroštvo vakerela kaj o cari „nane te ačhol“. Soske? „Adaleske so protiv leste ka keren lošna planija. Hem okola so ka han ko leskoro astali ka keren te perel“ (Dan. 11:25b, 26a). Ko e Danieleskoro vreme, maškar okola so hana sine ki carsko sofra sine službenikija ki bari položba kola so služinena sine e careske (Dan. 1:5). Ki kaste mislinela akava proroštvo? Ko službenikija so sine ki bari položba ki Germansko vlada, maškar kolende so sine e careskere generalija hem voena sovetnikija. Akala manuša kergje o cari te našavel pli mokj hem agjaar sine kerdi nevi vlada ki Germanija. * O proroštvo na samo so prorokujnela kaj ka perel akava carstvo, nego isto agjaar prorokujnela savo ka ovel o rezultati tari vojna e južno carea. Bašo severno cari vakerela pe: „Leskiri vojska ka ovel ingardi tari poplava, hem but džene ka oven mudarde“ (Dan. 11:26b). Ki Prvo svetsko vojna, baš sar so sine prorokujmo, i germansko vojska sine pobedimi hem but džene sine mudarde. Dži tegani, ki adaja vojna sine mudarde najviše manuša tari bilo koja vojna angleder.

11. So kergje o severno hem o južno cari?

¹¹ Ko Daniel 11:27, 28 tane opišime bukja so ka slučinen pe angleder te počminel i Prvo svetsko vojna. Adathe vakerela kaj o severno hem o južno cari ka bešen „ko jekh astali“ hem „ka vakeren hovajba“. Isto agjaar vakerela kaj o severno cari ka khedel „baro barvalipe“. Baš adava da ulo. I Germanija hem i Britanija vakerena sine jekh jekheske kaj mangena mir, ama jasno sine kaj hovavgje keda počmingja i vojna ko 1914 berš. Hem dži ko 1914 berš i Germanija khedingja doborom barvalipe, so  uli i dujto najbarvali phuv ko sveto. Palo adava, sar so sine prorokujmo ko Daniel 11:29 hem ko prvo delo taro 30 stiho, i Germanija boringja pe protiv o južno cari, ama sine pobedimi.

12. So kergje o južno hem o severno cari ki Prvo svetsko vojna?

¹² Taro 1914 berš, o solduj carija ponadari da borinena pe sine sa poviše maškar peste, ama hem e Devleskere narodoja. Na primer, ki Prvo svetsko vojna, i germansko hem i britansko vlast progoninena sine e Devleskere slugen kola so na mangena sine te borinen pe ki vojna. Osven adava, i amerikansko vlada čhivgja ko zatvor okolen so predvodinena sine ki propovedničko aktivnost. Akale progonstvoja ispolningja pe o proroštvo soj pišimo ko Otkrovenie 11:7-10.

13. So kergja o severno cari ko 1933 berš hem ki Dujto svetsko vojna?

¹³ Palo adava, ko 1933 berš hem posebno ki Dujto svetsko vojna, o severno cari bizi nisavi milost napadingja e Devleskere slugen. Keda o nacistija ale ki vlast ki Germanija, o Hitler hem leskere sledbenikija zabraningje i aktivnost so kerela la sine e Devleskoro narodo. O protivnikija mudargje okolu 1.500 Jehovaskere slugen hem nekobor milje sine bičhalde ko koncentraciona logorija. O Daniel prorokujngja kaj ka slučinel pe akava. Osven adava, o severno cari meljargja o svetilište hem čhinavgja „i žrtva so dela pe sekova dive“ agjaar so zabraningja i propovedničko aktivnost (Dan. 11:30b, 31a). O Hitler, o vodači e nacističko partijakoro, čak vetingja kaj ka mudarel sekole jekhe taro e Devleskere narodo soj ki Germanija.

14. Koj ulo o severno cari pali Dujto svetsko vojna? Objasnin.

¹⁴ Pali Dujto svetsko vojna, o Sovetsko sojuz ulo o severno cari. Ov počmingja te vladinel upro bare teritorie kola so angleder sine e Germanijakere. Slično sar o surovo nacističko režim, o Sovetsko sojuz progoninela sine sa okolen so sine lenge považno te služinen e čačutne Devleske namesto e državake.

15. So kergja o severno cari pali Dujto svetsko vojna?

¹⁵ Kratko otkeda završingja i Dujto svetsko vojna, o nevo severno cari — o Sovetsko sojuz hem leskere sojuznikija — napadingja e Devleskere narodo. Baš sar so pišinela ko proroštvo taro Otkrovenie 12:15-17, akava cari zabraningja amari propovedničko aktivnost hem paldingja but milje Jehovaskere slugen ko Sibir. Ko lil Otkrovenie, akava progonstvo tano sporedimo rekaja. Ustvari, ko posledna dive, preku o severno cari, o Satana ponadari da progoninela e Devleskere slugen, ama nikogaš na uspejngja te čhinavel lengiri aktivnost. *

16. Sar o Sovetsko Sojuz ispolningja o proroštvo taro Daniel 11:37-39?

¹⁶ Čitin Daniel 11:37-39. Sar o severno cari na sikavgja nisavo obzir sprema „o Devel ple dadengoro“? O Sovetsko sojuz manglja te uništinel o religie hem adaleske probingja te lel i mokj taro tradicionalna verska institucie. Te šaj te  kerel adava, i sovetsko vlada panda taro 1918 berš počmingja te anel odluke kola so dozvolinena sine e školenge te sikaven ateistička idee. A ko savo način akava severno cari slavingja „e Devle e tvrdinengoro“? Te šaj te bajrarel pli mokj, o Sovetsko sojuz trošingja but pare te šaj te bajrarel pli vojska hem te kerel nuklearno oružje. Ko krajo, o severno hem o južno cari khedingje dovolno oružje kolea so šaj sine te mudaren pe milijarde manuša!

17. Kas pretstavinela „i odvratno buti koja so uništinela“?

¹⁷ O severno cari poddržingja e južno care ki jekh but važno buti. Ola sorabotinena sine te šaj te „čhiven i odvratno buti koja so uništinela“ (Dan. 11:31). Akaja „odvratno buti“ pretstavinela e Obedineta nacien.

18. Soske bašo Obedineta nacie vakerela pe kaj tane „odvratno buti“?

¹⁸ Baši organizacija e Obedineta naciengiri vakerela pe kaj tani „odvratno buti“ soske vakerela kaj šaj te anel mir ko sveto — nešto so šaj te kerel samo e Devleskoro Carstvo. Osven adava, o proroštvo vakerela kaj i odvratno buti „uništinela“. Ki koja smisla? O Obedineta nacie ka napadinen hem ka uništinen sa e hovavne religien. (Dikh i ramka „O protivnička carija ko vreme e krajoskoro“.)

19-20. a) Soske valjani te džana o informacie so dikhlem len dži akana? b) Kova pučibe ka ovel odgovorimo ki sledno statija?

¹⁹ Valjani te džana akala informacie adaleske so ola sikavena kaj taro 1870 dži ko 1991 berš jekh delo taro e Danieleskoro proroštvo bašo severno hem o južno cari ispolningja pe. Adaleske šaj te ova sigurna kaj ka ispolninel pe o javer da delo taro akava proroštvo.

²⁰ Ko 1991 berš, o Sovetsko Sojuz pelo. Tegani, koj tano o severno cari avdive? Ki sledno statija ka dikha o odgovor taro akava pučibe.