Dža ko sadržaj

Dža ko sadržaj

19. ČLANKO PROUČIBASE

„O kralj ando sever“ ko poslednja dive

„O kralj ando sever“ ko poslednja dive

Ko vreme ando krajo, o kralj ando jug ka borini pe oleja [e kraljeja ando sever] (DAN. 11:40)

DŽILI 150 O Devel tano amaro Spasitelj

SOSTAR KA VAČERA *

1. So pomožini amendže te haljova e biblijako proročanstvo?

PANA hari, so ka ovel e Jehovase narodoja? O odgovor arakhi pe ki Biblija. Oj pomožini amendže te haljova kola događaja ka utičinen upro sarine amen. Isi jekh proročanstvo kova posebno pomožini amendže te haljova so ka čeren disave najmoćna vladavine ki phuv. Odova izveštaj, kova tano pisimo ko Danilo 11. poglavlje vačeri andi istorija kotar duj kraljija kola borindže pe jekh jekheja. Odola tane o kralj ando sever hem o kralj ando jug. Odolese so jekh pobaro deo ando akava proročanstvo već ispunindža pe, šaj te ova sigurna so hem aver deo ka ispunini pe.

2. Premalo Postanak 3:15 hem Otkrivenje 11:7 hem 12:17, kola važna buča valjani te ičera ki godi dži proučinaja o proročanstvo kotar Danilo?

2 Te šaj te haljova o proročanstvo kova tano pisimo ko Danilo 11. poglavlje, valjani te ičera ki godi so odova proročanstvo odnosini pe samo ko vladarija hem vladavine kola hine len direktno uticaj upro e Devleso narodo. Ked uporedinaja kobor manuša isi ko celo sveto, šaj te dikha so e Devleso narodo nane odobor baro. Tegani, sose akala vladavine napadinena e Devlese narodo? Odolese so e Bengeso hem akale svetoso glavno cilj tano te uništinen okolen kola služinena e Jehovase hem e Isusese. (Čitin Postanak 3:15 hem Otkrivenje 11:7; 12:17.) Uzo odova, o proročanstvo ando Danilo mora te složini pe odoleja sostar vačerena avera proročanstvija ano Devleso Lafi. Amen šaj ispravno te haljova o proročanstvo ando Danilo jedino ako uporedinaja le odoleja so phenena avera delovija kotar i Biblija.

3. So ka razmotrina ko akava hem ko aver članko?

3 Ko akava članko ka razmotrina o izveštaj kotar Danilo 11:25-39. Ka dikha ko hine o kralj ando sever hem o kralj ando jug kotar 1870. berš dži 1991. berš. Isto adžahar, ka dikha sose isi amen šukar razlogija te menjina odova sar angleder haljiljam akava deo ando proročanstvo. Ko aver članko ka razmotrina o izveštaj kotar Danilo 11:40–12:1, hem pošukar ka haljova so akava deo ando proročanstvo vačeri ando period kotar 1991. berš pa dži o Armagedon. Dži proučinaja akala duj člankija, pošukar ka haljova len ako dikhaja o okvir „Duj kraljija ko poslednja dive borinena pe jekh jekheja.“ Najangleder, valjani te džana koj tane akala duj kraljija ko akava proročanstvo.

SAR ŠAJ TE DŽANA KOJ TANO O KRALJ ANDO JUG HEM O KRALJ ANDO SEVER?

4. Kola trin buča ka pomožinen amen te haljova koj tano o kralj ando sever hem o kralj ando jug?

4 I titula „kralj ando sever“ odnosindža pe upro vladari kova vladindža ko područje severno ando purano Izrael. I titula „kralj ando jug“ odnosindža pe upro vladari kova vladindža južno ando purano Izrael. Sose phenaja odova? Zapazin so o anđeo kova andža i poruka e Danilose phendža: „Aljum te pomožinav tut te haljove so ka desini pe te narodose [e Devlese narodose] ko poslednja dive“ (Dan. 10:14). Dži ki Pedesetnica 33. berš andi nevi era, e Devleso narodo hine i doslovno nacija Izrael. Kotar tegani, o Jehova jasno mothovdža so oleso narodo tane e Isusese verna učenikija. Odolese, pobaro deo ando proročanstvo kova tano pisimo ko Danilo 11. poglavlje vačeri ando e Isusese učenikija, a na andi nacija Izrael (Dela 2:1-4; Rimlj. 9:6-8; Gal. 6:15, 16). Različita vladarija ulje kralj ando sever hem kralj ando jug ko različito vreme. Ama, sa akala vladarija isi len diso zajedničko. Sar prvo, akala kraljija ja vladindže upri disavi phuv ki koja živindže but manuša ando e Devleso narodo ja progonindže le. Sar dujto, o način sar ponašindže pe premalo e Devleso narodo mothovdža so mrzindže e čačutne Devle, e Jehova. Sar trito, o duj kraljija borindže pe jekh jekheja ko ka ovel le pobari vlast.

5. Da li o kralj ando sever hem o kralj ando jug postojindže maškaro šelto berš ki nevi era hem 1870. berš? Objasnin.

5 Disavo vreme palo šelto berš andi nevi era, o hovavne hrišćanja, kola sikavdže o paganska sikljoviba hem kola garavdže o čačipe ando e Devleso Lafi, pherdže i hrišćansko skupština. Kotar odova vreme pa dži 1870. berš, o Devel na hine le pi organizacija ki phuv. Odolese so o hovavno hrišćanstvo barilo sar korov ki phuv, hine but pharo te pendžari pe koj tane o prava hrišćanja (Mat. 13:36-43). Sose tano važno te džana akava? Akava mothovi so odova so vačeri pe kotar o kralj ando sever hem o kralj ando jug, na odnosini pe ko vladarija ni ko vladavine kola vladindže maškaro šelto berš ki nevi era hem 1870. berš. Ko odova period na hine nijekh organizujimi grupa ando e Devleso narodo koja on šajindže te napadinen. * Ama, sigate palo 1870. berš, o kralj ando sever hem o kralj ando jug, palem pojavindže pe. Sar aljam dži odova zaključko?

6. Objasnin ked e Devleso narodo počmindža te ovel organizujimo sar grupa.

6 Kotar 1870. berš, e Devleso narodo počmindža te ovel organizujimo sar grupa. Ko odova berš, o phral Rasel hem olese saradnikija formirindže jekh grupa aso proučibe andi Biblija. On hine o proreknimo glasnik kova „[pripremindža] o drumo“ angleder so o Mesijansko Kraljevstvo hine uspostavimo (Mal. 3:1). Hine jasno koj tano e Devleso narodo! Da li tegani hine disave svetska sile kola hine len baro uticaj upro e Devleso narodo? Hajde te dikha.

KOJ TANO O KRALJ ANDO JUG?

7. Ko hine o kralj ando jug angleder o Prvo svetsko rat?

7 Dži o 1870. berš, i Britanija ulji najbaro carstvo ki phuv hem hine la najzorali vojska. Odova carstvo hine predstavimo sar tikno rog kova pobedindža avera trin šinga – e Francuska, e Španija hem e Holandija (Dan. 7:7, 8). I Britanija hine kralj ando jug sa dži ko disavo određeno period ko Prvo svetsko rat. Ko odova isto vreme, i Amerika ulji najbarvali phuv ko sveto hem počmindža te sarađujini e Britanijaja.

8. Koj tano o kralj ando jug sa dži trajinena o poslednja dive?

8 Dži trajindža o Prvo svetsko rat, i Amerika hem i Britanija udružindže pe hem čerdže jekh moćno vojno savez. Odoleja, on duj ulje angloameričko svetsko sila. Sar so o Danilo proreknindža, o kralj ando jug, čedindža „but bari hem moćno vojska“ (Dan. 11:25). Dži trajinena o poslednja dive, o kralj ando jug tani i angloameričko svetsko sila. * Ama, ko hine o kralj ando sever?

O KRALJ ANDO SEVER PALEM POJAVINI PE

9. Ked palem pojavindža pe o kralj ando sever hem sar ispunindža pe o proročanstvo ando Danilo 11:25?

9 Ko 1871. berš, jekh berš palo odova so Rasel hem olese saradnikija formirindže i grupa aso proučibe andi Biblija, o kralj ando sever palem pojavindža pe. Ko odova berš, o prusko političar, o Oto fon Bizmark, ujedinindža nekobor phuvja hem on ulje jekh bari sila koja vičindža pe Nemačka. O prusko kralj, o Vilhelm I ulo prvo car ko Nemačko carstvo hem čhivdža e Bizmarke te ovel o prvo šef andi vlada. * Beršencar, i Nemačka kontrolišindža o phuvja ki Afrika hem ko Tihi okean hem pokušindža te ovel pobari sila andi Britanija. (Čitin Danilo 11:25.) O Nemačko carstvo formirindža moćno vojska hem i dujto najbari ratno mornarica ko sveto. Sa odova, i Nemačka koristindža te borini pe protiv pekle neprijateljija ko Prvo svetsko rat.

10. Sar ispunindža pe o proročanstvo ando Danilo 11:25b, 26?

10 Isto adžahar, o Danilo vačerdža kotar o Nemačko carstvo hem ando odova so ka ovel oleja hem olese vojskaja. Odova proročanstvo vačeri so o kralj ando sever „na ka ačhol, sose ka čeren pe spletke protiv oleste. Hem okola so hana šužo habe kotar oleso astali ka anen le dži propast“ (Dan. 11:25b, 26a). Ko e Danilose dive, okola so halje „o birime habe“ hine e kraljese zvaničnikija kola „[služindže] e kraljese“ (Dan. 1:5). Upro kaste odnosini pe akava proročanstvo? Ov odnosini pe upro moćna manuša ko Nemačko carstvo, upro generalija hem vojna savetnikija kola sarađujindže e kraljeja. Sebepi odova so čerdže odola moćna manuša, o kralj našaldža pi moć, hem o Nemačko carstvo raspadindža pe. * O proročanstvo na phendža so samo ka perel odova carstvo nego hem phendža sar ka nakhel ov ko maribe e kraljeja ando jug. O proročanstvo ando severno kralj vačeri: „Olesi vojska ka ovel porazimi hem but ka oven mudarde“ (Dan. 11:26b) Ko Prvo svetsko rat, sar so hine proreknimo, i nemačko vojska hine porazimi hem but manuša hine mudarde. Ko nijekh aver maribe dži tegani, na hine mudarde odobor manuša kobor hine mudarde ko odova maribe.

11. So čerdže o kralj ando sever hem o kralj ando jug?

11 Ko Danilo 11:27, 28, opisujinena pe o buča kola ka oven angleder o Prvo svetsko rat. Odothe pisini so o kralj ando sever hem o kralj ando jug „ka bešen ko jekh astali hem ka vačeren hovajba jekh jekhese.“ Isto adžahar, odothe phenela so o kralj ando sever ka čedel baro barvalipe. Baš adžahar hem ulo. I Nemačka hem i Britanija phendže so mangena te ovel mir, ama ked ko 1914. berš počmindža o maribe, dičhilo so hovavdže jekh jekha. Beršencar angleder o 1914. berš, i Nemačka ulji dujto najbarvali phuv ko sveto. Ama, o lafija ando Danilo 11:29, 30a, ispunindže pe ked i Nemačka borindža pe e kraljeja ando jug hem hine porazimi.

O KRALJIJA BORINENA PE E DEVLESE NARODOJA

12. So o kralj ando sever hem o kralj ando jug čerdže ko Prvo svetsko rat?

12 Kotar 1914. berš, o kralj ando sever hem o kralj ando jug sa pobuter hem pobuter borindže pe jekh jekheja hem e Devlese narodoja. Na primer, ko Prvo svetsko rat, i nemačko hem i britansko vlada progonindže e Devlese slugen, sebepi so na manglje te džan ko maribe. Isto adžahar, i američko vlada phanlja okolen kola predvodindže ko propovedanje. Adžahar ispunindža pe o proročanstvo ando Otkrivenje 11:7-10.

13. So čerdža o kralj ando sever palo 1930. berš hem ko Dujto svetsko rat?

13 Tegani, palo 1930. berš, a posebno ked hine Dujto svetsko rat, o kralj ando sever okrutno napadindža e Devlese narodo. Ked i nacističko partija ljelja i vlast upri Nemačka, o Hitler hem olese sledbenikija zabranindže amare aktivnostija. O protivnikija mudardže oko 1 500 svedokija hem hiljade bičhaldže ko koncentraciona logorija. Akala događaja proreknindža o Danilo. O kralj ando sever mothovdža „baro nepoštovanje premalo svetilište“ hem „[čhinavdža] te den pe o žrtve kola valjani te den pe svako dive“, adžahar so zabranindža e Jehovase slugendže te džan te propovedinen (Dan. 11:30b, 31a). O Hitler čak dindža sovel so ka mudari sa e Devlese slugen ki Nemačka.

POJAVINI PE O KRALJ ANDO SEVER

14. Objasnin ko ulo kralj ando sever palo Dujto svetsko rat.

14 Palo Dujto svetsko rat, o Sovjetsko Savez ulo o kralj ando sever. Ov počmindža te vladini upro but phuvja kola angleder hine deo andi Nemačka. Isto sar i nacističko Nemačka, hem o Sovjetsko Savez progonindža sa okolen kase považno hine te služinen e Devlese nego te čeren odova so i vlast rodela olendar.

15. So čerdža o kralj ando sever palo odova so završindža pe o Dujto svetsko rat?

15 Hari palo odova so završindža pe o Dujto svetsko rat, o nevo kralj ando sever, o Sovjetsko Savez hem olese saveznikija, napadindže e Devlese narodo. Ko proročanstvo ando Otkrivenje 12:15-17, akava progonstvo tano uporedimo jekha „rekaja.“ Sar so phenela akava proročanstvo, akava kralj zabranindža amaro delo hem bičhaldža hiljade Svedokija ko Sibir. Sar počmindže o poslednja dive, o kralj ando sever nastavindža te progonini e Devlese narodo sa pobuter hem pobuter, ama niked na uspindža te čhinavi le te propovedini. *

16. Sar o Sovjetsko Savez ispunindža o proročanstvo ando Danilo 11:37-39?

16 Čitin Danilo 11:37-39. Premalo proročanstvo, sar o kralj ando sever na marindža „aso pe dadengo Devel?“ Sebepi so olengo cilj hine te uništinen o religije, o Sovjetsko Savez pokušindža te ljel olengi moć. Te šaj te čerel odova, i Sovjetsko vlada već ko 1918. berš andža o zakon kova hine temelj aso odova ko škole te sikavi pe o ateizam. Sar akava kralj ando sever slavindža „e devle ando tvrđave?“ O Sovjetsko Savez trošindža bare pare te formirini pikli vojska hem čerdža nekobor hiljade ando nuklearno oružje te zorjačeri pikli vlast. O kralj ando jug hem o kralj ando sever čedindže odobor zoralo nuklearno naoružanje so šajindže te mudaren milijarde manušen.

DUJ DUŠMANJA SARAÐUJINENA

17. Soj tani „i gadost koja pustošini“?

17 O kralj ando sever sarađujindža e kraljeja ando jug ki jekh but važno buti. On osnujindže „i gadost koja pustošini“ (Dan. 11:31). Odija „gadost“ tani o Ujedinjena nacije.

18. Sose o Ujedinjena nacije tane opisujime sar „i gadost“?

18 O Ujedinjena nacije tane opisujime sar „i gadost“, odolese so phenena so šaj te anen o mir ko sveto. Ama, o mir šaj te anel samo e Devleso Kraljevstvo. Ko proročanstvo vačeri pe so i gadost „pustošini“, odolese so o Ujedinjena nacije ka napadinen hem ka uništinen sa o hovavne religije. (Dikh o okvir „Duj kraljija ko poslednja dive borinena pe jekh jekheja.“)

SOSE VALJANI TE DŽANA AKIJA ISTORIJA?

19-20. (a) Sose valjani te džana akija istorija? (b) Sostar ka vačera ko aver članko?

19 Amen valjani te džana akija istorija, sebepi so oj dokazini so kotar 1870. berš pa dži o 1991. berš, e Daniloso proročanstvo kotar o kralj ando sever hem kotar o kralj ando jug ispunindža pe. Sebepi odova, šaj te ova sigurna so pana jekh deo kova ačhilo ando akava proročanstvo ka ispunini pe.

20 Ko 1991. berš, o Sovjetsko Savez raspadindža pe. Odolese pučaja amen: Koj tano avdije o kralj ando sever? Ko aver članko ka dobina odgovor.

DŽILI 128 Istrajmo do kraja

^ odl. 5 Amen dikhaja o dokazija so e Daniloso proročanstvo kotar „kralj ando sever“ hem „kralj ando jug“, nastavini te ispunini pe. Sar šaj te ova odobor sigurna ko odova? Hem sose valjani te haljova o detaljija ando akava proročanstvo?

^ odl. 5 Sebepi akava razlog, o rimsko car Aurelije kova vladindža kotar 270-275. berš andi nevi era, naštindža te ovel „o kralj ando sever“, hem i kraljica Zenobija koja vladindža kotar 267-272. berš andi nevi era, naštindža te ovel „o kralj ando jug.“ Akava tano nevo razumevanje kova zamenini o purano kova nalazini pe ki knjiga Obrati pažnju na Danilovo proročanstvo!, ko 13. hem 14. poglavlje.

^ odl. 9 Ko 1890. berš, o car Vilhelm II, fordindža e Bizmarke kotar oleso položaj.

^ odl. 10 On čerdže but buča sebepi kola olengo carstvo raspadindža pe. Na primer, on više na pomožindže e kraljese. Isto adžahar, o poverljiva informacije ando maribe vačerdže averendže hem zorjeja čhivdže e care te odreknini pe andi pikli vlast.

^ odl. 15 Sar so pisini ko Danilo 11:34, jekh kratko vreme o kralj ando sever na progonindža e Devlese narodo. Akava hine ked o Sovjetsko Savez raspadindža pe ko 1991. berš.