Ehecha oĩva pype

Ehecha oĩva pype

ARTÍKULO OJESTUDIÁVA 20

¿Mávapa hína koʼág̃arupi pe “rréi del nórte”?

¿Mávapa hína koʼág̃arupi pe “rréi del nórte”?

“Pe rréi oñehundíta ha ndaiporimoʼãi avave ikatútava oipytyvõ chupe” (DAN. 11:45).

PURAHÉI 95 Ñande rape hesakãve

¿MBAʼE REHEPA ÑAÑEʼẼTA? *

1, 2. ¿Mbaʼépa jahecháta ko artíkulope?

KOʼÁG̃ARUPI koʼytevéntema jahecha umi pruéva ohechaukáva jaikomaha ko múndo ára pahápe, ha upéva opa potaitemaha. Koʼẽrõitéma Jehová ha Jesucristo ohundíta entéro umi goviérno oñemoĩvape Ñandejára Rréinore. Upéva oiko mboyve, pe rréi del nórte ha pe rréi del sur osegíta opuʼã ojuehe ha Ñandejára puévlo kóntrape.

Ko artíkulope ñaanalisáta pe profesía oĩva Daniel 11:40–12:1-pe. Jahecháta mávapa hína koʼág̃arupi pe rréi del nórte, ha mbaʼérepa ikatu japyta trankílo ha jajerovia Jehová ñandesalvataha toiko la oikóva.

PETEĨ RRÉI DEL NÓRTE PYAHU

3, 4. ¿Mávapa hína koʼág̃arupi pe rréi del nórte? Emyesakã.

Pe Unión Soviética ningo opa kuri áño 1991-pe. Péicha Ñandejára puévlo oĩ vaʼekue ipoguýpe oreko liverta peteĩ tiémpore. Daniel oñeʼẽrõ guare upe liverta rehe, heʼi ‘oñepytyvõʼimíta hague chupekuéra’ (Dan. 11:34). Upéicha rupi, haʼekuéra ikatúma kuri opredika lívremente, ha sapyʼaitérõ g̃uarã oĩma hetaiterei puvlikadór umi país oĩ vaʼekuépe Unión Soviéticape. Péro unos kuánto áño haguépe, Rusia ha iñirũnguéragui oiko pe rréi del nórte. Jahecháma haguéicha pe artíkulo ohasa vaʼekuépe, peteĩ goviérnogui oiko hag̃ua pe rréi del nórte térã pe rréi del sur ojapo vaʼerã mbohapy mbaʼe: 1) Koʼã rréi ogoverna umi lugár Ñandejára puévlo oikoha térã opersegi chupekuéra, 2) umi mbaʼe ojapóvare ohechauka haʼeha Jehová ha ipuévlo enemígo, ha 3) umi mokõi rréi opuʼã ojuehe orekosevégui podér.

Jahechami mbaʼérepa ikatu jaʼe koʼág̃arupi Rusia ha iñirũnguéra haʼeha pe rréi del nórte. 1) Haʼekuéra oataka Ñandejára puévlope oproivívo pe predikasión ha opersegívo hetaiterei ermáno ha ermanakuérape oĩva igoviérno poguýpe. 2) Umi mbaʼe ojapóva hikuái ohechauka ndaijaʼeiha Jehováre ha ipuévlore. 3) Haʼekuéra ipoderososevégui opuʼã pe rréi del sur kóntrape, haʼéva Gran Bretaña ha Estados Unidos. Jahechamína koʼág̃a mbaʼépa Rusia ha iñirũnguéra ojapo, ha mbaʼéichapa upéva ohechauka haʼekuéra haʼeha pe rréi del nórte.

PE RRÉI DEL NÓRTE HA PE RRÉI DEL SUR OSEGI OPUʼÃ OJUEHE

5. ¿Mbaʼe rehepa oñeʼẽ Daniel 11:40-43, ha mbaʼépa oiko upe tiémpope?

5 (Elee Daniel 11:40-43). Ko pártepe, pe profesíape oñeñeʼẽ umi mbaʼe oikóvare umi ára pahápe. Koʼã versíkulo ohechauka mbaʼéichapa pe rréi del nórte ha pe rréi del sur opuʼã ojuehe. Daniel oprofetisa vaʼekue umi ára pahápe pe rréi del nórte ha pe rréi del sur ojoatakataha (Dan. 11:40).

6. ¿Mbaʼérepa ikatu jaʼe koʼã mokõi rréi osegiha opuʼã ojuehe?

Pe rréi del nórte ha pe rréi del sur osegi opuʼã ojuehe, pórke káda únonte orekose pe goviérno ipoderosovéva ko múndope. Por ehémplo jahechami mbaʼépa oiko vaʼekue pe segunda gérra mundiál rire, pe Unión Soviética oñepyrũrõ guare omanda heta pártepe oĩva Európape. Oiko rupi koʼã mbaʼe, pe rréi del sur oñomoirũ umi ótro país ndive ha ouni ijehérsito pe rréi del nórte kóntrape. Koʼã país oñeuni vaʼekuépe oñehenói la OTAN, térã Organización del Tratado del Atlántico Norte. Pe rréi del nórte ha pe rréi del sur ogasta avei hetaiterei pláta orekoségui pe ehérsito ipoderosovéva. Oiko jave gérra África, Asia ha Latinoaméricape, pe rréi del nórte oapoja pe rréi del sur enemigokuérape. Ramoiténte umi áño ohasa vaʼekuépe, Rusia ha iñirũnguéra ipoderosoiterei ohóvo ko múndope. Haʼekuéra avei oñorairõ pe rréi del sur kóntrape oipurúvo umi komputadóra. Koʼã rréi omboja ojuehe oipuruha umi prográma de komputadóra omboperde hag̃ua ojupe pláta ha operhudika hag̃ua ojuehegui igoviernokuéra. Ha Daniel oprofetisa haguéicha, pe rréi del nórte osegi oataka Ñandejára puévlope (Dan. 11:41).

PE RRÉI DEL NÓRTE OIKE “PE YVY IPORÃITÉVAPE”

7. ¿Mbaʼépa hína “pe Yvy iporãitéva”?

Daniel 11:41 heʼi pe rréi del nórte oiketaha “pe Yvy iporãitévape”. ¿Mbaʼépa hína upe Yvy? Yma ningo Israel yvy “iporãiteve vaʼekue entéro umi ótro yvýgui” (Ezeq. 20:6). Péro upe yvy iporãiterei vaʼekue pórke upe lugárpe ojeadora vaʼekue Jehovápe. Pentekostés áño 33 guive “pe Yvy iporãitéva” noĩvéima peteĩ lugárpe ko yvy ápe ári. ¿Mbaʼérepa? Pórke Jehová puévlo oĩ ko yvy tuichakuére. Upéva rangue “pe Yvy iporãitéva” haʼe hína Jehová organisasión, pe párte oĩva ko yvy ápe ári. Umi mbaʼe ojapóva apytépe ko organisasión oike pe adorasión ñameʼẽva Jehovápe umi rreunión ha predikasión rupive.

8. ¿Mbaʼéichapa pe rréi del nórte oike vaʼekue “pe Yvy iporãitévape”?

Umi ára pahápe pe rréi del nórte heta vése oike “pe Yvy iporãitévape”. Por ehémplo, pe Alemania nazi haʼérõ guare pe rréi del nórte, koʼýte pe segunda gérra mundiál aja, oike “pe Yvy iporãitévape” opersegi ha ojukárõ guare Ñandejára puévlope. Pe segunda gérra mundiál rire, pe Unión Soviéticagui oiko pe rréi del nórte ha haʼe oike “pe Yvy iporãitévape” opersegírõ guare Ñandejára puévlope ha omondo chupekuéra mombyry hogakuéragui.

9. ¿Mbaʼéichapa Rusia ha iñirũnguéra oike “pe Yvy iporãitévape” umi áño ohasa vaʼekuépe?

Ramoiténte umi áño ohasa vaʼekuépe, Rusia ha umi iñirũnguéra avei oike “pe Yvy iporãitévape”. ¿Mbaʼéichapa? Áño 2017-pe, ko rréi del nórte oproivi Jehová puévlo rembiapo ha ogueraha kárselpe unos kuánto ñane ermáno ha ermanakuérape. Haʼe oproivi avei ñane puvlikasionkuéra, umíva apytépe pe Traducción del Nuevo Mundo, avei oipeʼa ñandehegui pe Betel oĩva Rúsiape, heta Salón del Reino ha Salón de Asamblea. Oiko rire koʼã mbaʼe, áño 2018-pe pe Kuérpo Governánte heʼi Rusia ha iñirũnguéra rehe haʼeha pe rréi del nórte. Péro Jehová puévlo noñehaʼãmoʼãi okambia umi goviérno ni nopuʼãmoʼãi hesekuéra, opersegíramo jepe chupekuéra. Upéva rangue, haʼekuéra osegi pe konsého oĩva la Bíbliape ha oñemboʼe “enterove umi governántere”, koʼýte oĩramo umi goviérno odesidítava ikatúpa jaadora Jehovápe lívremente térã nahániri (1 Tim. 2:1, 2).

¿PE RRÉI DEL NÓRTE PIKO OHUNDÍTA HÍNA PE RRÉI DEL SÚRPE?

10. ¿Pe rréi del nórte piko ohundíta hína pe rréi del súrpe? Emyesakã.

10 Pe profesía oĩva Daniel 11:40-45-pe oñeʼẽve umi mbaʼe ojapóvare pe rréi del nórte. ¿Heʼisépa upéva haʼe ohunditaha pe rréi del súrpe? Nahániri. Pe rréi del sur ningo ‘oikovéta gueteri’ ág̃a Jehová ha Jesús ohundi vove Armagedónpe entéro yvyporakuéra goviérno (Apoc. 19:20). ¿Mbaʼéichapa jaikuaa upéva? Jahechamína mbaʼépa heʼi umi profesía oĩva Daniel ha Apocalípsispe.

Armagedónpe Ñandejára Rréino oñekomparáva peteĩ itáre, ohundíta umi yvypóra goviérno oñekomparáva peteĩ estátua guasúre (Ehecha párrafo 11)

11. ¿Mbaʼépa ohechauka Daniel 2:43-45? (Ehecha pe taʼanga oĩva ko rrevísta apére).

11 (Elee Daniel 2:43-45). Proféta Daniel oñeʼẽ peteĩ estátua tuichaitereívare ojejapóva de diferénte metál. Káda párte orrepresenta peteĩ goviérno tuicha omanda vaʼekue peteĩ lugár oĩháme heta Ñandejára siervokuéra. Koʼã goviérno omanda vaʼekue diferénte tiémpope. Pe estátua py ojejapo vaʼekue iérro ha ñaiʼũgui orrepresenta hína pe último goviérno oĩtavape, haʼéva Gran Bretaña ha Estados Unidos. Upe profesía ohechauka Gran Bretaña ha Estados Unidos osegitaha gueteri ogoverna Ñandejára Rréino ohundi vove entéro yvyporakuéra goviérno.

12. ¿Mávapepa orrepresenta pe animál akã sieteha, ha mbaʼérepa iñimportantete jaikuaa upéva?

12 Apóstol Juan oñeʼẽ avei umi goviérno omandátavare umi lugár oĩháme Ñandejára puévlo. Juan profesíape oñeñeʼẽ peteĩ animál salváhe 7 iñakãva rehe oñerrepresenta hag̃ua koʼã goviérnope. Ha pe iñakã sieteha orrepresenta Gran Bretaña ha Estados Unídospe. Upe mbaʼe ningo iñimportanteterei, pórke kóva rire ndojeʼéi pe animál salváhere orekovetaha ótro iñakã. Pe iñakã sieteha osegíta gueteri ogoverna ág̃a Jesús ha ijehérsito yvagapegua ohundi vove chupe, ha avei kompletoite pe animál salváhepe * (Apoc. 13:1, 2; 17:13, 14).

¿MBAʼÉPA KOʼẼRÕITÉMA OJAPÓTA PE RRÉI DEL NÓRTE?

13, 14. ¿Mávapa hína “Gog haʼéva Magog territoriopegua”, ha mbaʼépa ikatu hína ombopochy chupe oataka hag̃ua Ñandejára puévlope?

13 Ezequiel oskrivi vaʼekue peteĩ profesía omombeʼúva ñandéve mbaʼépa oikóta oñehundi mboyve pe rréi del nórte ha pe rréi del sur. Amalisia umi profesía oĩva Ezequiel 38:10-23; Daniel 2:43-45; 11:44–12:1 ha Apocalipsis 16:13-16, 21-pe oñeñeʼẽ hína la mísma kósare. Oiméramo upéicha, ikatu ñahaʼarõ oiko koʼã mbaʼe.

14 Oñepyrũ rire pe jehasa asy guasu, “entéro umi rréi ko yvy arigua” oñembyatýta ha oformáta peteĩ grúpo (Apoc. 16:13, 14; 19:19). La Biblia ohenói ko grúpope “Gog haʼéva Magog territoriopegua” (Ezeq. 38:2). Umi nasionkuéra grúpo oatakáta entéro Jehová siervokuérape ha oñehaʼãta ohundiete chupekuéra. ¿Mbaʼérepa oatakáta chupekuéra? Apóstol Juan oprofetisa vaʼekue ko tiémpore, ha heʼi amandáu guasu hoʼataha Ñandejára enemigokuéra ári. Umi amandáu guasu orrepresenta umi mensáhe ipohýiva Jehová puévlo omombeʼútava. Ikatu hína ko mensáhe voi la ombopochýva Gog de Magógpe oataka hag̃ua Ñandejára puévlope ha oñehaʼã ohundipaite chupekuéra (Apoc. 16:21).

15, 16. a) ¿Mbaʼe rehepa oiméne oñeʼẽ Daniel 11:44, 45? b) ¿Mbaʼépa oikóta pe rréi del nórte ha umi oformávagui Gog de Magog?

15 Amalisia Daniel 11:44, 45-pe oñeñeʼẽ avei ko mensáhe ipohýivare, ha pe último atáke ojapótavare Ñandejára enemigokuéra (elee). Upépe Daniel omombeʼu oĩtaha “notísia oúva pe ésteguio ha nórteguio”, ha umíva ndogustamoʼãieteha pe rréi del nórtepe ha upévare haʼe “ipochyetereíta”. Pe rréi del nórte ‘ojukaséta hetaitereípe’, ha heʼívo ‘hetaiterei’ oiméne oñeʼẽ hína Jehová puévlore. Koʼápe Daniel oiméne oñeʼẽ hína pe último atáke ojejapótavare Ñandejára puévlo kóntrape. *

16 Pe rréi del nórte ha umi ótro goviérno oataka vove Ñandejára puévlope, upéva ombopochyetereíta Ñandejára Todopoderósope, ha upépe oñepyrũta pe gérra de Armagedón (Apoc. 16:14, 16). Upe tiémpope pe rréi del nórte ha umi nasión oformáva avei Gog de Magog oñehundietéta, “ha ndaiporimoʼãi avave ikatútava oipytyvõ chupe” (Dan. 11:45).

Pe gérra de Armagedónpe, Jesucristo ha ijehérsito yvagapegua ohundíta Satanás múndo añáme ha osalváta Ñandejára puévlope (Ehecha párrafo 17)

17. a) ¿Mávapa hína Miguel, “pe prínsipe iñimportantevéva” oñeñeʼẽha Daniel 12:1-pe? b) ¿Mbaʼépa Miguel ojapo hína koʼág̃arupi, ha mbaʼépa koʼẽrõitéma ojapóta?

17 (Elee Daniel 12:1). Ko téxto omombeʼu ñandéve hetave mbaʼe ohechaukáva mbaʼéichapa oñehundíta pe rréi del nórte ha umi ótro goviérno, ha mbaʼéichapa ñande jajesalváta. ¿Mbaʼe rehepa oñeʼẽ hína pe téxto? Miguel haʼe hína ótro téra orekóva Jesucristo, ñande rréi ogovernámava hína. Haʼe ‘oipytyvõ oikóvo Ñandejára puévlope’ 1914 guive, oiko rire chugui rréi yvágape Ñandejára Rréinope. Ha koʼẽrõitéma haʼe “opuʼãta oñemboʼy”, upéva heʼise ohunditaha iñenemigokuérape pe gérra de Armagedónpe. Daniel omombeʼu vaʼekue oĩtaha “peteĩ tiémpo ojeiko asytahápe” ha peichaite peve núnka ndoikóiva gueteri, péro ko tiémpo opáta hína upe gérrape. Juan profesíape ko tiémpope oñehenói ‘pe jehasa asy guasu’ (Apoc. 6:2; 7:14).

¿OĨTAPA ÑANDE RÉRA ÑANDEJÁRA LÍVROPE?

18. ¿Mbaʼérepa koʼág̃ama voi ikatu ñaime trankílo oikótaramo jepe heta mbaʼe ijetuʼúva?

18 Daniel ha Juan heʼi Jehová ha Jesús osalvataha isiervokuérape pe jehasa asy guasu aja. Upévare ijetuʼútaramo jepe upe tiémpope, ñande koʼág̃ama voi ikatu ñaime trankílo. Daniel heʼi umi ohasátava pe jehasa asy guasu haʼetaha umi hénte orekóva “héra Ñandejára lívrope” (Dan. 12:1). ¿Mbaʼépa ñande jajapo vaʼerã oñemoĩ hag̃ua avei ñande réra upe lívrope? Jahechauka vaʼerã jajeroviaha Jesús rehe, haʼéva Ñandejára Ovecha Raʼy (Juan 1:29). Tekotevẽ ningo ñañemeʼẽ Jehovápe ha jajevautisa (1 Ped. 3:21). Avei jahechauka vaʼerã jaapojaha Ñandejára Rréino ñaipytyvõvo opa ikatúvape oikuaa hag̃ua Jehovápe.

19. ¿Mbaʼépa jajapo vaʼerã koʼág̃ama voi, ha mbaʼérepa?

19 Koʼág̃ama voi ñamombareteve vaʼerã ñande jerovia Jehová ha iñorganisasión rehe, oĩháme isiervokuéra ifiélva. Koʼág̃ama voi jaapoja vaʼerã Ñandejára Rréino. Jajapóramo upéicha, jajesalváta ág̃a Ñandejára Rréino ohundi vove pe rréi del nórte ha pe rréi del súrpe.

PURAHÉI 149 Jehová oganáta iñenemigokuérape

^ párr. 5 ¿Mávapa hína koʼág̃arupi pe “rréi del nórte”, ha mbaʼéichapa oñehundíta chupe? Ñambohováiramo koʼã porandu ñanepytyvõta ñamombareteve hag̃ua ñande jerovia, ha jajeprepara ikatu hag̃uáicha ñambohovái porã umi mbaʼe jahasátava koʼẽrõitéma pe jehasa asy aja.

^ párr. 15 Reikuaave hag̃ua ko mbaʼégui, ehecha Ñemañaha 15 de mayo de 2015, páhina 29, 30.