Jun qachʼalal ri rubʼiniʼan Sara * nuʼij: «Rïn kan wchë wä kʼayewal nuʼän chi nwäch yenwachbʼilaj winäq rma xa nxiʼij wiʼ yitzjon kikʼë. Rma riʼ, ma nqä ta chi nwäch yijeʼ kikʼë winäq ri qʼaqʼ kijolon chqä ri kan kuw yetzjon wkʼë. Ye kʼa kan jaʼäl nnaʼ taq yïn kʼo rkʼë jun winäq ri nuqasaj riʼ chqä ma qʼaqʼ ta rujolon. Kikʼë winäq ri ke riʼ kinaʼoj, ma kʼayewal ta nuʼän chi nwäch nbʼij chkë achkë kʼo pa wan chqä ri kʼayewal najin yenqʼaxaj. Ri wachiʼil ri achoq kikʼë más nkʼwaj wä wiʼ, ke riʼ kinaʼoj».

Ri xuʼij ya Sara nukʼüt chë we ma qʼaqʼ ta ajolon, ri nkʼaj chik xtkajoʼ xkejeʼ awkʼë. Y Jehová kan jaʼäl yerutzʼët ri winäq ri ke riʼ kinaʼoj. Chpan ri Ruchʼaʼäl, ryä nrajoʼ chë röj nqasmajij re naʼoj reʼ: «Tiweqaʼ iwiʼ kikʼë re naʼoj reʼ: [...] ma chanin ta tmeqʼeʼ iwkʼë» (Col. 3:12). ¿Achkë ntel chë tzij ri ma qʼaqʼ ta ajolon? ¿Achkë rubʼanik xkʼüt Jesús re naʼoj reʼ? ¿Y achkë rubʼanik re naʼoj reʼ nqrtoʼ rchë nqanaʼ más kiʼkʼuxlal?

Ri winäq ri ma qʼaqʼ ta rujolon ya riʼ ri kʼo uxlanen pa ran. Ri winäq riʼ kan ütz runaʼoj nuʼän kikʼë ri nkʼaj chik. Y taq kʼo jun nbʼanö chë npë ruyowal, ryä nkowin nuqʼïl riʼ.

Jun winäq ri ma qʼaqʼ ta rujolon ya riʼ ri nkowin nuqʼät ri ruyowal. Pa chʼaʼäl griego, ri tzij «ma qʼaqʼ ta ajolon» yeʼuksäx wä chkij ri kej ri yetjöx rchë nkinmaj tzij. Jun kej ri ke riʼ nbʼan rkʼë ma nkʼis ta ruchqʼaʼ, xa eqal eqal ntjöx rchë nkowin nuqʼät ruchqʼaʼ. Ke riʼ chqä nbʼanatäj qkʼë röj taq nqatäj qaqʼij rchë nqaqʼät qayowal: xtqkowin xkeqaqʼät itzel taq naʼoj rchë ke riʼ ütz xtqakʼwaj qiʼ kikʼë ri nkʼaj chik.

Rkʼë jbʼaʼ röj nqanaʼ chë kan qʼaqʼ jbʼaʼ qajolon. Y rma yoj kʼo chkikojöl winäq ri qʼaqʼ kijolon chqä nqä chkiwäch yechapon, rkʼë jbʼaʼ ma chaq bʼaʼ ta nuʼän chqawäch nqaqʼät qayowal (Rom. 7:19). Rma riʼ ütz nqayaʼ pa qajolon chë kʼo chë nqatäj qaqʼij rchë nwachin ri naʼoj riʼ qkʼë. Y ri loqʼoläj ruchqʼaʼ Jehová xtqrtoʼ rchë xtqkowin xtqaʼän riʼ (Gál. 5:22, 23). ¿Achkë rma kʼo chë nqatäj qaqʼij rchë ma chanin ta nmeqʼeʼ qkʼë?

Ri ma qʼaqʼ ta qajolon nuʼän chkë ri nkʼaj chik chë nkajoʼ yejeʼ qkʼë. Achiʼel xuʼij ya Sara, ri xqatzjoj qa pa naʼäy, röj kan jaʼäl nqanaʼ taq nqjeʼ kikʼë winäq ri ma qʼaqʼ ta kijolon. Jesús xyaʼ qa jun utziläj tzʼetbʼäl chqawäch rma ryä ma qʼaqʼ ta rujolon chqä ütz wä runaʼoj (2 Cor. 10:1). Yajün ri akʼalaʼ ri ma kitaman ta wä ruwäch xkajoʼ xejeʼ rkʼë (Mar. 10:13-16).

 Ri ma qʼaqʼ ta qajolon nuyaʼ utzil pa qawiʼ röj chqä pa kiwiʼ ri nkʼaj chik. We röj ma qʼaqʼ ta qajolon, ma chanin ta xtmayamoʼ qakʼuʼx chqä ma chanin ta xtpë qayowal (Prov. 16:32). Reʼ xtqrtoʼ rchë ma xtkanaj ta pa qan ri bʼis nqanaʼ taq nqatzʼlaʼ jun winäq, y más taq nqaʼän riʼ che rä jun winäq ri janina nqajoʼ. Ri nkʼaj chik nkïl chqä utzil rma xtqkowin xtqaqʼät ri oyowal nqanaʼ, riʼ xtuʼän chë ma xkeqatzʼlaʼ ta.

Jesús, tapeʼ kʼo wä mamaʼ taq samaj pa ruqʼaʼ chqä ma kan ta jamäl ruwäch, majun bʼëy xresaj ta ruyowal chkij ri winäq. Ye kʼïy winäq kan kʼïy wä kʼayewal najin nkiqʼaxaj pa kikʼaslemal. Rma riʼ kan xkʼatzin wä kitoʼik. Kantzij na wä chë ri xuʼij Jesús chkë kan xkʼuqbʼaʼ wä kikʼuʼx. Ryä xuʼij: «Kixampä wkʼë [...] rma rïn ma qʼaqʼ ta nujolon chqä ma nnmirsaj ta wiʼ» (Mat. 11:28, 29).

¿Achkë rubʼanik nqakʼän qanaʼoj chrij Jesús? Naʼäy, tqanukʼuj ruwäch ri Ruchʼaʼäl Dios rchë nqatamaj achkë runaʼoj xuʼän Jesús kikʼë ri winäq chqä achkë rubʼanik xpabʼaʼ riʼ chkiwäch ri kʼayewal. Chrij riʼ, taq kʼo jun ri nbʼanö chqë chë kʼayewal nuʼän chqawäch nqaqʼät qayowal, tqatjaʼ qaqʼij rchë nqakʼän qanaʼoj chrij (1 Ped. 2:21). Tqatzʼetaʼ oxiʼ naʼoj ri xtoʼö Jesús rchë ronojel mul xkʼüt chë ma qʼaqʼ ta rujolon.

Jesús kan xqasaj wä riʼ. Kan yë ryä xbʼin chë ma qʼaqʼ ta rujolon chqä chë ma xnmirsaj ta riʼ (Mat. 11:29). Chpan le Biblia kan kikʼwan kiʼ re kaʼiʼ naʼoj reʼ: ri ma qʼaqʼ ta ajolon chqä ri naqasaj awiʼ (Efes. 4:1-3). ¿Achkë rma nqaʼij chë kan kikʼwan kiʼ?

Ri nqaqasaj qiʼ nqrtoʼ rchë ma kan ta chanin npë qayowal o rchë ma nsokotäj ta qan taq kʼo nkiʼij ri winäq chqij. ¿Achkë xuʼän Jesús taq xkiʼij chrij chë kan nqʼax ruwiʼ ruwaʼin nuʼän chqä chë ryä jun ajtjöy yaʼ? Rkʼë ri rubʼanik kʼaslemal xkʼwaj xuʼän chë majun ta chik itzel xkiʼij chrij, y ma rkʼë ta oyowal xuʼij chë runaʼoj jun winäq ntzʼetetäj rma ri rubʼanobʼal (Mat. 11:19).

We kʼo jun itzel ntzjon chqij xa rma qajatzul, rma kʼo o majun qarajil o rma yoj achiʼaʼ o ixoqiʼ, tqatjaʼ qaqʼij rchë ma rkʼë ta oyowal nqtzjon apü rkʼë. Peter, jun ukʼwäy bʼey aj Sudáfrica, nuʼij: «Taq kʼo jun winäq nuʼij jun tzij chwä ri ma nqä ta chi nwäch, nquʼ achkë ta komä runaʼoj xuʼän Jesús». Ryä chqä nuʼij: «Ntjon pä nqʼij rchë ma chanin ta npë nyowal».

Jesús retaman wä chë röj winäq xa yoj ajmakiʼ. Ri rutzeqelbʼëy Jesús xkajoʼ wä xkiʼän ri ütz, ye kʼa rma xa ye ajmakiʼ, kʼo mul ma xkiʼän ta riʼ. Jun tzʼetbʼäl. Ri rukʼisbʼäl aqʼaʼ xjeʼ Jesús kikʼë ri rutzeqelbʼëy, Pedro, Santiago chqä Juan ma xekʼaseʼ ta rkʼë achiʼel wä xuʼij ryä chkë chë tkibʼanaʼ. Jesús xqʼax chwäch chë ryeʼ xkajoʼ wä xkinmaj rutzij, ye kʼa kʼayewal xuʼän chkiwäch rma xa ye kosnäq (Mat. 26:40, 41). Y rma xqʼax chwäch chë xa ye ajmakiʼ, ryä ma xpë ta ruyowal chkë.

Tqatzʼetaʼ achkë xbʼanatäj rkʼë jun qachʼalal ixöq ri rubʼiniʼan Mandy. Rubʼanon qa, ryä nrajoʼ wä chë ronojel ri nbʼan, nbʼan wä kan achiʼel nrajoʼ ryä. Komä ryä nutäj ruqʼij rchë ütz runaʼoj nuʼän kikʼë ri winäq achiʼel wä xuʼän Jesús. Ryä nuʼij: «Ntäj nqʼij rchë ma nmestaj ta chë jontir röj winäq xa yoj ajmakiʼ chqä nyaʼ wan chkij ri ütz taq naʼoj ri kʼo kikʼë ri nkʼaj chik, achiʼel wä nuʼän Jehová». Mandy xtamaj achkë rubʼanik xerutzʼët Jesús ri winäq y xtäj ruqʼij rchë xkʼän runaʼoj chrij. We röj chqä xtqaʼän riʼ, ma kʼayewal ta xtuʼän chqawäch ütz qanaʼoj xtqaʼän kikʼë ri nkʼaj chik.

Jesús xyaʼ qa pa ruqʼaʼ Dios jontir ri kʼayewal xeruqʼaxaj. Taq xjeʼ chwäch le Ruwachʼulew, kʼo chë xköchʼ kʼïy ri ma pa rubʼeyal ta xbʼan rkʼë. Itzel xetzjon chrij, ma xkajoʼ ta chqä pa rukʼisbʼäl, kowan xkichʼäy. Tapeʼ xbʼan jontir riʼ rkʼë, ryä ronojel mul xkʼüt chë ma qʼaqʼ ta rujolon rma «xyaʼ qa jontir riʼ pa ruqʼaʼ ri kan pa rubʼeyal nqʼatö tzij» (1 Ped. 2:23). Jesús retaman wä chë ri Rutataʼ ri kʼo chkaj kan xtchajij wä, chqä chë kan pa ruqʼijul xtyaʼ kʼayewal pa kiwiʼ ri winäq ri ma pa rubʼeyal ta xkiʼän rkʼë.

We xa nkatäj qkʼë taq kʼo jun ma ütz ta nbʼan chqë, riʼ rkʼë jbʼaʼ xtuʼän chë ri kʼayewal xa xtbʼä más pa nüm. Rma riʼ ri Ruchʼaʼäl Dios nunataj reʼ chqë: «Ri achï ri xa nkatäj ruyowal, ma nukʼüt ta ri ruchojmilal Dios» (Sant. 1:20). Tapeʼ ke riʼ, kʼo mul rkʼë jbʼaʼ kan kʼo rma npë qayowal, ye kʼa rma xa yoj ajmakiʼ, rkʼë jbʼaʼ ma xtqkowin ta xtqaqʼät ri xtqaʼij o ri xtqaʼän.

Jun qachʼalal aj Alemania ri rubʼiniʼan Cathy nunaʼ wä chë kʼo wä chë nchʼojin taq kʼo jun ma ütz ta nbʼan che rä, rma nunaʼ wä ryä chë majun ta chik jun ri xtbʼanö riʼ pa ruwiʼ. Ye kʼa xjäl runaʼoj taq xtamaj xkʼuqbʼaʼ rukʼuʼx chrij Jehová. Ryä nuʼij: «Nnaʼ rïn chë ma nkʼatzin ta chik yichʼojin. Chqä ma kan ta kʼayewal chik nuʼän chi nwäch nqʼät nyowal chkij ri winäq, rma ntaman chë yë Jehová xtsolö jontir ri kʼayewal chwäch  le Ruwachʼulew». We kʼo jmul kʼo jun ma pa rubʼeyal ta nbʼan chqë, ri nqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chrij Dios, achiʼel xuʼän Jesús, xtqrtoʼ rchë ronojel mul xtqakʼüt chë ma qʼaqʼ ta qajolon.

Jesús xuʼij chë nkʼatzin ma chanin ta npë qayowal we nqajoʼ nqanaʼ kiʼkʼuxlal. Ryä xuʼij: «Kiʼ kikʼuʼx ri winäq ri ma qʼaqʼ ta kijolon» (Mat. 5:5). Tqatzʼetaʼ achkë rubʼanik re naʼoj reʼ nqrtoʼ chpan ri qakʼaslemal.

Jun kʼlaj winäq ri yekowin nkiqʼät kiyowal, xtkiʼän chë ma kan ta xtbʼä pa nüm jun kʼayewal. Jun qachʼalal aj Australia ri rubʼiniʼan Robert nuʼij: «Nbʼin kʼïy tzij che rä wixjayil ri kan yesokon. Ye kʼa ri nbʼin che rä ma kan ta ya riʼ wä nnaʼ. Tapeʼ ke riʼ, taq xeʼaʼij yän jontir ri itzel taq tzij riʼ, kan xatzʼlaʼ jun winäq tapeʼ xtatzolij awiʼ. Rma riʼ, kan ntiʼon wä wan taq ntzʼët chë ri xinbʼij, kan xtzʼlaʼ ri wixjayil».

«Jontir kʼïy mul nqsach» taq nqtzjon. Y taq jun kʼlaj winäq ma nkiquʼ ta na ri nkiʼij, riʼ xtkʼäm pä kʼïy kʼayewal pa kikʼlajil (Sant. 3:2). Taq nbʼanatäj riʼ, ri nqkowin nqaqʼät qayowal xtqrtoʼ rchë ma xkeqaʼij ta itzel taq tzij (Prov. 17:27).

Robert kan xtäj ruqʼij rchë xkowin xqʼät ruyowal. ¿Achkë utzil xrïl? Ryä nuʼij: «Komä, taq ma junan ta nquʼ rkʼë wixjayil chrij jun ri nkʼatzin nqaʼän, ntäj nqʼij rchë nyaʼ nxkïn che rä, rchë kan ütz rubʼanik yitzjon rkʼë chqä rchë ma nkatäj ta nyowal chrij. Riʼ rubʼanon chë kan más ütz qakʼwan qiʼ rkʼë».

Nqrtoʼ rchë más ütz nqakʼwaj qiʼ kikʼë ri nkʼaj chik. Ri winäq ri kan chanin nkatäj kiyowal, ma kan ta kʼïy kichiʼil ye kʼo. Ye kʼa ri nkikʼüt chë ma qʼaqʼ ta kijolon yekowin junan nuʼän kiwäch kikʼë ri nkʼaj chik (Efes. 4:2, 3). Ya Cathy, ri xqatzjoj yän qa, nuʼij: «Rma ntjon nqʼij rchë ma chanin ta npë nyowal, komä más jaʼäl nnaʼ yijeʼ kikʼë nkʼaj chik winäq, tapeʼ jojun chkë ryeʼ chqä kan qʼaqʼ jbʼaʼ kijolon».

Nuyaʼ uxlanen pa qan. Chpan le Biblia, «ri naʼoj ri petenäq chlaʼ chkaj» kan rukʼwan riʼ rkʼë ri ma qʼaqʼ ta ajolon chqä ri nanaʼ uxlanen (Sant. 3:13, 17). Jun winäq ri ma qʼaqʼ ta rujolon, «ma chanin ta npë ruyowal» (Prov. 14:30). Martin, ri rutjon ruqʼij rchë nuqʼät ruyowal, nuʼij: «Komä ma ntäj ta chik nqʼij chkij ri nkʼaj chik chë tkibʼanaʼ jontir kan achiʼel nwajoʼ rïn. Riʼ rubʼanon chë nnaʼon uxlanen pa wan chqä kiʼkʼuxlal».

Rkʼë jbʼaʼ kan xtkʼatzin xtqatäj qaqʼij rchë xtqkowin xtqaqʼät qayowal. Jun qachʼalal achï nuʼij: «Tapeʼ ntjon pä nqʼij rchë nqʼät nyowal, kʼo mul kʼa nkatäj na kowan wkʼë». Ye kʼa Jehová, ri nuʼij chqë chë ma chanin ta tkatäj qayowal, xtqrtoʼ rchë ronojel mul xtqakʼüt ri naʼoj riʼ (Is. 41:10; 1 Tim. 6:11). Ryä xtqrtjoj chqä xtyaʼ qachqʼaʼ rchë xtqaʼän riʼ (1 Ped. 5:10). Ke riʼ, achiʼel wä xuʼän ri apóstol Pablo, röj chqä eqal eqal xtqakʼüt ri runaʼoj Cristo, ri ronojel mul xkʼüt chë ma qʼaqʼ ta rujolon (2 Cor. 10:1).