»Po naravi sem bolj sramežljiva,« pravi Sara a, »in nisem ravno samozavestna. Zato mi je neprijetno z ljudmi, ki so zelo samozavestni in imajo agresivno osebnost. Sproščena pa sem ob posamezniku, ki je blag in ponižen. Takšni osebi lahko povem, kako se počutim, in se z njo pogovarjam o svojih težavah. Moji najboljši prijatelji so blagi in ponižni.«

Iz Sarinih besed lahko spoznamo, da se dobro počutimo ob ljudeh, ki so blagi. Blagost prav tako ugaja Jehovu. Njegova Beseda nas spodbuja, naj si oblečemo blagost. (Kol. 3:12) Kaj je blagost? Kako je Jezus kazal blagost? In kako smo lahko zaradi te lastnosti v življenju še bolj srečni?

Blagost je lastnost, značilna za posameznika, ki ima notranji mir. Blag človek z drugimi ravna nežno in prijazno. Ko ga v življenju kaj vznemiri, ostane miren in pokaže samoobvladanje.

Blagost je znak notranje moči. Grško besedo za »blagost« so uporabljali za opis divjega konja, ki so ga ukrotili. Konj je bil še vedno močan, vendar so ga s potrpežljivim urjenjem naučili, da nadzoruje svojo moč. Podobno je z nami. Ko smo blagi, nadzorujemo svoja nepopolna nagnjenja in z drugimi ohranjamo mir.

Morda si misliš: Po naravi nisem ravno blag človek. Živimo v svetu, kjer so mnogi ljudje agresivni in nepotrpežljivi, zato nam je morda težko biti blagi. (Rim. 7:19) Jasno je, da se moramo za to, da bi pokazali blagost, potruditi. Toda Jehovov sveti duh nam lahko pomaga, da smo še naprej odločeni postati blagi. (Gal. 5:22, 23) Zakaj bi se morali truditi, da razvijemo blagost?

Blagost je privlačna lastnost. Kot je opazila prej omenjena Sara, smo sproščeni v družbi posameznika, ki je blag. Izjemen zgled glede blagosti in prijaznosti je Jezus. (2. Kor. 10:1) Ob njem so želeli biti celo otroci, ki ga niso dobro poznali. (Mar. 10:13–16)

Blagost ščiti nas in tiste, ki so okrog nas. Če smo blagi, ne postanemo hitro razdraženi ali jezni. (Preg. 16:32) Tako nimamo občutka  krivde, ki se pojavi, ko koga prizadenemo – še posebej tiste, ki jih imamo radi. Blagost pa ščiti tudi ljudi, ki so okrog nas, saj znamo nadzorovati svoja čustva in vedenje ter jih zato ne prizadenemo.

Jezus je imel veliko odgovornosti in natrpan urnik, vendar je bil kljub temu blag do vseh. Mnogi ljudje v njegovih dneh so trpeli in so bili preobremenjeni, zato so potrebovali poživitev. Prav gotovo so bili potolaženi, ko jim je Jezus rekel: »Pridite k meni [...], ker sem blage narave in ponižnega srca.« (Mat. 11:28, 29)

Kako smo lahko tudi mi tako blagi, kot je bil Jezus? S preučevanjem Božje Besede spoznamo, kako je Jezus ravnal z ljudmi in kako se je odzval v težkih okoliščinah. Ko se nato znajdemo v okoliščinah, ki preizkusijo našo blagost, si prizadevamo ravnati tako kot Jezus. (1. Pet. 2:21) Razmislimo o treh dejavnikih, ki so Jezusu pomagali, da je bil blag.

Jezus je bil iskreno ponižen. Zase je rekel, da je »blage narave in ponižnega srca«. (Mat. 11:29) Sveto pismo omenja ti lastnosti skupaj, saj je blagost tesno povezana s ponižnostjo. (Efež. 4:1–3) Zakaj lahko to rečemo?

Ponižnost nam pomaga, da nismo prehitro užaljeni ali prizadeti zaradi tega, kar nam ljudje rečejo. Kako se je Jezus odzval, ko so ga drugi po krivici obtožili, da je »požrešnež« in »vdan pijači«? Obtožbe je ovrgel s svojim načinom življenja. Ponižno je poudaril, da »se modrost izkazuje pravična po svojih delih«. (Mat. 11:19)

Zakaj se ne bi takrat, ko kdo reče kaj nepremišljenega glede tvoje rase, spola ali kulture, potrudil odzvati blago? Peter, starešina iz Južne Afrike, pravi: »Ko me razdraži kaj, kar kdo reče, se vprašam: Kako bi se odzval Jezus?« Nato doda: »Naučil sem se, da ne smem biti prehitro užaljen ali prizadet.«

Jezus je razumel človeške slabosti. Njegovi učenci so želeli delati to, kar je prav, vendar jim to zaradi nepopolnosti včasih ni uspelo. Na večer pred Jezusovo smrtjo Peter, Jakob in Janez niso ostali budni, kot jih je to prosil Jezus. Jezus je priznal, da je duh »sicer voljan, toda meso je šibko«. (Mat. 26:40, 41) Ker je razumel, da so apostoli nepopolni, se nad njimi ni razjezil.

Sestra Mandy je bila včasih zelo kritična do drugih, sedaj pa se močno trudi, da bi posnemala Jezusov zgled blagosti. Takole pove: »Skušam imeti v mislih, da smo vsi ljudje nepopolni. Zato se trudim pri drugih osredotočati na dobre lastnosti, tako kot to dela Jehova.« Ali bi lahko to, da je Jezus razumel človeške slabosti, pomagalo tudi tebi, da bi z drugimi ravnal blago?

Jezus je stvari prepustil v Božje roke. Ko je bil na zemlji, so drugi z njim ravnali krivično. Napačno so ga razumeli, ga prezirali in mučili. Kljub temu je ostal blag, saj se je »izročal tistemu, ki sodi pravično«. (1. Pet. 2:23) Jezus je vedel, da mu bo njegov nebeški Oče pomagal zdržati in da bo ob pravem času poravnal krivice.

Če se je z nami ravnalo krivično in se na to jezno odzovemo, lahko stvari samo še poslabšamo. Zato nas Sveto pismo spominja: »Človek namreč v svoji jezi ne dosega Božje pravičnosti.« (Jak. 1:20) Tudi če je naša jeza upravičena, bi se lahko zaradi nepopolnosti napačno odzvali.

Sestra Cathy, ki živi v Nemčiji, je včasih menila: Če se ne boš sam postavil zase, se ne bo nihče. Toda ko se je naučila zaupati v Jehova, se je njeno stališče spremenilo. »Sedaj se mi ni treba vedno braniti,« pravi. »Lahko se odzovem blago, saj vem, da ima Jehova vse povsem pod nadzorom.« Če si bil kdaj žrtev krivice, ti bo to, da posnemaš Jezusov zgled in zaupaš v Boga, pomagalo ostati blag.

Jezus je poudaril, da je blagost zelo pomembna, če želimo biti srečni. Rekel je: »Srečni tisti, ki so blage narave.« (Mat. 5:5) Bodi pozoren, kako ti blagost lahko pomaga v naslednjih okoliščinah.

Blagost pomaga zmanjšati napetosti v zakonu. Robert, brat iz Avstralije, priznava: »Ženi sem izrekel veliko slabih stvari, ki jih nisem mislil. Toda nepremišljenih besed, izrečenih v jezi, ne moreš preklicati. Ko sem videl, kako močno sem ženo prizadel, sem se počutil zelo slabo.«

Z govorjenjem vsi »velikokrat grešimo« in nepremišljene besede lahko ogrozijo mir v zakonu. (Jak. 3:2) Ob takšnih priložnostih nam blagost pomaga, da ostanemo mirni in nadzorujemo svoj jezik. (Preg. 17:27)

Robert si zdaj močno prizadeva, da ostane miren in kaže samoobvladanje. Kakšen je rezultat? »Kadar koli se z ženo v čem ne strinjava, se zavestno trudim, da ji pozorno prisluhnem, govorim blago in se ne razjezim,« pravi. »Najin odnos se je zelo izboljšal.«

Blagost nam pomaga, da se z drugimi bolje razumemo. Tisti, ki so hitro užaljeni, nimajo veliko prijateljev. Po drugi strani pa nam blagost pomaga »ohranjati enotnost [...] in živeti v miru«. (Efež. 4:2, 3) Prej omenjena Cathy pravi: »Blagost mi pomaga, da uživam v druženju z drugimi, čeprav je z nekaterimi ljudmi težko shajati.«

Blagost nam daje notranji mir. Sveto pismo povezuje »modrost, ki je od zgoraj,« z blagostjo in mirom. (Jak. 3:13, 17) Blag človek ima »mirno srce«. (Preg. 14:30) Martin, ki se močno trudi razvijati blagost, opaža: »Sedaj sem bolj prilagodljiv, imam več notranjega miru in sem srečnejši.«

Res je, da si moramo morda močno prizadevati, da bi postali blagi. Neki brat pravi: »Če sem čisto iskren, včasih v meni še vedno vre jeza.« Vendar nam bo Jehova, ki nas spodbuja, naj si prizadevamo biti blagi, pomagal pri našem boju. (Iza. 41:10; 1. Tim. 6:11) Jehova lahko konča naše izpopolnjevanje in nas okrepi. (1. Pet. 5:10) Sčasoma bomo lahko tako kot apostol Pavel posnemali »Kristusovo blagost in prijaznost«. (2. Kor. 10:1)